Mala dvorana je prostor, kjer zaseda državni svet. Obnovo teh prostorov, ki edini še spominjajo na čase osamosvajanja, so v zboru preložili že lani. »Varčujejo na tuj račun,« je odločitev včeraj komentiral predsednik državnega sveta Blaž Kavčič (LDS) in dodal, da ne bo ostrejši, ker v svetu razumejo, v kakšnem položaju je zaradi recesije družbena skupnost.
Parlament bo po finančnem načrtu, ki ga je včeraj potrdil kolegij, prihodnje leto porabil 26.750.553 evrov, leto pozneje pa 26.755.707 evrov. Oba zneska sta približno milijon in pol nižja od letos načrtovane porabe. Nekaj polemik je sprožil poziv Jožeta Tanka (SDS), naj o varčevanju razmisli tudi vlada, ki načrtuje obnovo menze in nakup šotora. Besedo je zahteval generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl, ki ga je Gantar sicer opozarjal, da na dnevnem redu (še) ni vladni proračun. A Cvikl je vztrajal in pojasnil, da se je vlada šotoru že odpovedala, v vladnem poslopju pa je streho in kuhinjo nujno obnoviti, drugače jo inšpektorji lahko zaprejo. Ker so se poslanci sklicevali, da so nekatera obnovitvena dela v parlamentu (z izjemo dvorane državnega sveta) nujna, ker je njihova stavba stara že 50 let in bo škoda sicer še večja, je Cvikl opozoril, da je stavba vlade stara 100 let.
Kdo v resnici vodi odbor?
Poslanskim skupinam se na kolegiju ni uspelo dogovoriti, kdo bo vodil odbor za zunanjo politiko po izvolitvi Iva Vajgla (Zares) za evropskega poslanca. Da bi dilemo morali razčistiti, sta se strinjala Bojan Kontič (SD) in Jože Tanko (SDS). Le da je Kontič navijal za podpredsednico Janjo Klasinc (SD), Tanko pa za podpredsednika Milenka Ziherla (SDS). Tanko je razpravo o vodenju zahteval, češ da OZP ne opravlja vloge, ki bi jo moral, tudi zato, ker je že dva meseca brez predsednika, podpredsednica Janja Klasinc pa je »uzurpirala« vodenje in zdaj sama odloča, kaj bo odbor delal, kam po svetu bo kdo potoval ... Tanko je opozoril, da poslovnik določa, da podpredsedniško mesto pripada opoziciji, če je predsedniško koalicijsko, in bi odbor zato moral voditi podpredsednik Milenko Ziherl (SDS), ker drugi podpredsednik v poslovniku ni niti omenjen. Kontič je ugovarjal, da vodenje tega odbora pripada koaliciji in je zato logično, da ga je po odstopu Vajgla prevzela koalicijska podpredsednica. Gantar je pozval, da bi se podpredsednika dogovorila in odbor vodila skupaj, s čimer pa se nista strinjala Kontič in Tanko. Kontič je opozoril, da če je Ziherl za izredno sejo, ki jo zahteva SDS, ker vlada ne informira parlamenta o zunanjepolitični dejavnosti, Klasinčeva pa proti, potem soglasna pot ni mogoča.
Bo na čelu Klasinčeva ali Beblerjeva?
Gantar je na koncu predlagal, naj se o tem, kateri podpredsednik ga bo vodil, odloči OZP sam, rešitev pa je napovedal tudi Kontič: v SD bodo v torek odločali, ali bodo za predsednico odbora predlagali dosedanjo podpredsednico Klasinčevo ali Darjo Lavtižar Bebler. »Hitreje ne gre. Če sta dva kandidata, moramo izpeljati demokratično proceduro izbiranja,« je še pojasnil Kontič. Tanko je vladajočim ponudil pomoč bodisi s koordinacijo koalicijskih pogovorov bodisi s svojim kandidatom. A zamisel večine ni navdušila, slišati je bilo ugovore, da ne želijo še enega predsednika odbora, ki bi povzročal takšne težave, kot jih Vinko Gorenak (SDS), ki mu je Franc Žnidaršič (Desus) očital celo, da sabotira delo parlamenta, ker med nedavno izredno sejo ni takoj sklical odbora za notranjo politiko, da bi pripravili uskladitveno dopolnilo, zato parlament ni mogel dokončati odločanja o evropski deklaraciji o totalitarnih režimih.
Iz sobotne tiskane izdaje Dela