Na Dobu ni pripadnikov Al Kaide

Ljubljana - »V Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob nimamo nobenih oseb iz Guantanama, prav tako v zavodu ni nobene osebe, ki bi bila po naših podatkih pripadnik Al Kaide. V zavodu je na današnji dan zaprtih 480 obsojencev, od tega jih je 24 nameščenih v strožji režim, vendar ne zato, ker bi bil kdo pripadnik Al Kaide, ampak izključno zaradi različnih varnostnih razlogov,« so se na govorice, da sta v največjem slovenskem zaporu že nameščena zapornika iz Guantanama, odzvali z uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. O tem je na tiskovni konferenci spregovoril prvak SNS Zmago Jelinčič.

Zmago Jelinčič je dejal, da sta po njegovih zanesljivih informacijah, vira ni hotel razkriti, dva zapornika iz Guantanama že dalj časa v zaporu na Dobu, in sicer na zaprtem oddelku, za njiju pa da skrbi en sam paznik, ki jima tudi nosi hrano. To menda posebej za njiju v skladu z zahtevami islamske vere pripravlja poseben kuhar. Jelinčič trdi, da hoče Pahor z notranjo ministrico Katarino Kresal in pravosodnim ministrom Alešem Zalarjem s hitrimi spremembami kazenskega zakonika in zakona o tujcih omogočiti, da bi ta zapornika tudi legalno pristala v Sloveniji. Jelinčič je še opozoril, da omenjena zapornika v Sloveniji ne bi bila zapornika, saj ne bi šlo za obsojenca, ampak bi šlo formalno za svobodna človeka, kar je povedal tudi minister Zalar - zato tudi napovedane spremembe zakona o tujcih.

Tudi pravosodni minister Zalar je zanikal, da sta v Sloveniji dva zapornika iz ameriškega taborišča za teroristične osumljence. Na vprašanje, kako bi Slovenija lahko sprejela zapornika iz Guantanama, pa je odgovoril: »Slovenija lahko vselej, če ima dvostransko pogodbo ali če jo zavezuje mednarodna konvencija, izvede transfer obsojenca: ta neha prestajati kazen v drugi državi in jo nadaljuje v Sloveniji. Vendar v primeru oseb iz Guantanama ne gre za takšen primer, saj nimajo statusa obsojenca. Pri morebitnem prevzemu oseb, ki so v Guantanamu, je govor o tem, ali bi jih Slovenija lahko sprejela tako, kot sprejme vsakega drugega tujca. Vprašanje tujcev in njihovega bivanja v Sloveniji ureja zakon o tujcih: ta določa pogoje, pod katerimi tujec lahko tu biva. Imeti mora na primer sredstva za preživljanje, zagotovljeno zdravstveno zavarovanje. Osnovno pravilo pa je, da je tujec tisti, ki zaprosi za dovoljenje za bivanje v Sloveniji, in da pristojni državni organ v Sloveniji o tem odloči v skladu z zakonom.«

Želje Američanov, je pojasnil minister, pa so drugačne, namreč, da bi slovenska država vnaprej jamčila, da bo prevzela tako osebo kot tujca. Tega Slovenija po veljavni ureditvi ne more storiti, ker gre za postopek, ki se mora vedno začeti na prošnjo zainteresiranega. To so odgovorni po Zalarjevih besedah Američanom že večkrat povedali. Dodal je, da pa se utegnejo zgoditi nekatere spremembe zakona o tujcih; pripravili naj bi jih na ministrstvu za notranje zadeve. Razmišljajo, da bi država lahko v posamičnih primerih izrazila interes, da neka oseba pridobi status tujca v Sloveniji, in bi ji dodelila pravico, da tu biva. A to bi veljalo izključno za svobodnega človeka, ne zapornika. Če bo takšen predlog obveljal, bi bil omenjeni postopek lahko drugačen, še vedno pa bi morala oseba izpolnjevati pogoje po zakonu o tujcih - imeti sredstva za preživljanje in zdravstveno zavarovanje.