Tiskane izdaje
Kranj/Tržič - Medtem ko ima večina slovenskih regij rešeno vprašanje ravnanja z odpadki in ima že zgrajene regijske centre ter odlagališča ali pa so ti v gradnji, na Gorenjskem še niso uspeli doseči soglasja o lokaciji za takšen center.
Prizadevanja tržiških županov
Po tem ko so bile na pobudo bivšega tržiškega župana Pavla Ruparja že pripravljene študije za razširitev deponije Kovor v regijski center, se je z novim županom Borutom Sajovicem, ki je bil ves čas na strani Kovorjanov, vprašanje umestitve regijskega centra ponovno odprlo.
Sajovic je minuli teden na seji sveta gorenjske regije, kjer se redno zbirajo gorenjski župani, dal pobudo za sestanek županov o problematiki odlaganja odpadkov po letu 2008, ko večina sedanjih odlagališč ne bo imela potrebnega okoljevarstvenega dovoljenja za nadaljnjo delovanje.
Gorenjski župani naj bi se skupaj s predstavniki ministrstva za okolje in prostor sestali takoj po 26. februarju, torej v tednu po koncu zimskih šolskih počitnic.
Kot je Sajovic pojasnil, se bodo na tem sestanku pomenili o možnostih, ki jih imajo, saj je v zadnjem času prišlo do več sprememb, tako na strani občine Tržič kot nekaterih drugih občin, ki ponujajo svoje lokacije za objekte za ravnanje z odpadki. Poudarja, da so različne možnosti na Gorenjskem še odprte, a hkrati opozarja, da je problem potrebno rešiti čim prej, zagotovo pa pred iztekom tega leta.
Krajani Kovora ne marajo deponije za smeti
Krajani Kovorja so pri svojih stališčih jasni, saj so se že na posvetovalnem referendumu, ki so ga v občini izvedli pred dobrim letom dni, odločno opredelili proti centru. Predsednik civilne iniciative Anton Pušavec poudarja, da deponija v ta prostor ne spada, saj je na vodnem območju, preblizu naselij in v gozdu prvega razreda. "Za nas je ta zadeva ad acta in vztrajali bomo na tem, da se deponija zapre," pravi.
Neodločni tržiški občinski svetniki
Tržiški občinski svetniki so se kljub temu odločili pustiti odprte možnosti za kompromisni dogovor z ostalimi gorenjskimi občinami ter ministrstvom za okolje in prostor. Sajovic je ob tem zagotovil, da bo mnenje krajanov upošteval. To velja tudi za ministra Janeza Podobnika, saj brez soglasja krajanov ne bo mogoče kandidirati na evropska sredstva za sofinanciranje ureditve regijskega centra za ravnanje z odpadki.
Krajani tudi obljubam o kompromisih ne zaupajo več, saj je bila minulo leto kljub obljubam tedanjega župana Ruparja, da bo spoštoval referendumsko voljo, podpisano pismo o nameri z ostalimi gorenjskimi občinami. To sicer opredeljuje Kovor kot regijski ali medobčinski center za ravnanje z odpadki, vendar naj bi zagotavljalo, da odlaganja odpadkov v Kovorju ne bo vsaj naslednjih 15 let. Smeti naj bi do tedaj Gorenjska odvažala na ostale delujoče deponije.
Sajovic meri delo Ruparja
"Sedaj preverjamo trditev mojega predhodnika, da naj bi na lokaciji Kovor 15 let ne bi bilo nobenega odlaganja odpadkov. Zanima nas, ali je bilo to usklajeno z ministrstvom in konzorcijem CERO ter ali je takšna rešitev sploh možna, " je pojasnil Sajovic. Kot ključen del zgodbe o odpadkih na Gorenjskem pa Sajovic predlaga tudi izgradnjo tovarne za predelavo odpadkov na kateri izmed drugih razpoložljivih lokacij.
Med Tržičem in Podbrezjami se kaže rešitev
Ena izmed možnosti je med Tržičem in Podbrezjami na meji z občino Naklo, v Kranju in v Komendi na meji z občino Mengeš. Vendar so se krajani, ki živijo v bližini omenjenih lokacij že ob sami ideji, da bi bila tovarna, v kateri bi se več mesecev hranile in predelovale smeti 200.000 prebivalcev Gorenjske, idejam županov, ki želijo s tem v občino pripeljati rento oziroma odškodnino, uprli.
Gorenjska regija tudi sicer počasi rešuje vprašanje odlagališč smeti
Ob nasprotovanju lokalnega prebivalstva velikim regijskim centrom za odpadke in trditvah ministrstva za okolje in prostor, da je v vsaki regiji ob financiranju iz evropskih skladov prostora le za en velik center, Gorenjski ne ostaja več veliko možnosti. Nekatere občine, ki so že v preteklosti imele težave z odvozom odpadkov, so že začele iskati alternativne rešitve. Med njimi je zlasti občina Radovljica, ki je že daleč s pripravo projekta lastne deponije.
Upanje okoljskega ministra
Okoljski minister Janez Podobnik si skupaj z gorenjskimi župani želi, da bi Gorenjci vendarle kmalu našli rešitev za odlaganje odpadkov po letu 2008. "Jaz bom podprl katerokoli odločitev, na podlagi katere bo Gorenjska pridobila moderno odlagališče in ki nam bo omogočila, da iz EU zanjo pridobimo pomembna finančna sredstva," je na zadnjem sestanku s Kovorjani dejal minister, ki si želi, da bi še letos uspeli pripraviti projekt in ga poslati v Bruselj.
Le ena deponija za celo Gorenjsko?
Na Gorenjskem še niso uspeli doseči soglasja o vzpostavitvi regionalnega centra za odlaganje smeti, medtem ko ima večina slovenskih regij že takšne centre, ali pa jih še gradijo.
Če gorenjski župani ne bodo uspeli najti rešitve, bo po besedah v.d. generalne direktorice direktorata za evropske zadeve in investicije na ministrstvu za okolje in prostor Bernarde Podlipnik kot edina deponija na Gorenjskem po letu 2008 delovala le Mala Mežakla. Ta je namreč edina, ki ima vse možnosti za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja. "Ni mogoče računati, da bomo imeli na Gorenjskem pet lokacij in ko ne bomo imeli svoje deponije, bomo morali za odpadke plačevali tako veliko, da bomo sami sebe onemogočali," opozarja Podlipnikova.
