Na Goriškem dočakali čistilno napravo za tri občine

41 milijonov vreden projekt je zgrajen za 50.500 populacijskih enot, to obremenitev pa bodo predvidoma dosegli leta 2038.

Objavljeno
08. december 2015 18.34
Panorama
Katja Željan
Katja Željan

Vrtojba – Z današnjim slavnostnim odprtjem centralne čistilne naprave (CČN) Nova Gorica so občine Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica bogatejše za novo čistilno napravo, 19 kilometrov kanalizacijskega omrežja, dvanajst črpališč, 27 razbremenilnih objektov in štiri zadrževalne bazene.

Pogodbo za gradnjo pomembne pridobitve so podpisali konec leta 2013, dela so se začela v začetku leta 2014 in se zaključila letošnjo jesen. Ob začetku bo obremenitev čistilne naprave, ki leži delno v občini Šempeter-Vrtojba in delno v občini Miren-Kostanjevica, znašala 41.000 populacijskih enot, postopoma pa jo bodo povečevali do končne obremenitve s 50.500 populacijskimi enotami, ki bo predvidoma dosežena v letu 2038. Na čistilni napravi poteka mehansko in biološko terciarno čiščenje odpadnih voda ter odstranjevanje fosforja in dušika. S postopkom ultrafiltracije (skozi membranske filtre) se očiščeni vodi pred iztekom odstrani še bakterije in viruse. Kot pravi vodja projekta Mitja Gorjan iz družbe Vodovodi in kanalizacija, gre za eno najsodobnejših čistilnih naprav v Evropi.

Vrednost naložbe je dobrih 41 milijonov evrov: 28,7 milijona evrov predstavljajo sredstva iz Kohezijskega sklada, država je prispevala pet, občine pa 7,5 milijona evrov. Od tega je največ, 4,2 milijona evrov, zagotovila novogoriška občina. V sklopu projekta so v občini Šempeter-Vrtojba zgradili 6,8 kilometra kanalizacije, dve črpališči, osem razbremenilnih objektov in en zadrževalni bazen, v občini Miren-Kostanjevica 10,2 kilometra kanalizacije in devet črpališč, v novogoriški občini pa 1,8 kilometra kanalizacije, eno črpališče, 19 razbremenilnih objektov in tri zadrževalne bazene.

Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je na odprtju izrazila pričakovanje, da bo »izboljšano vodno okolje potoka Korna izziv za mestne oblasti obeh Goric za načrtovanje in izvedbo celovitih ureditev, ki naj urbani prostor učinkovito povežejo z vodnim in obvodnim okoljem potoka v korist večje kakovosti življenja«, obenem pa celovito zasnovane ureditve po njenih besedah sovpadajo z rešitvami za zmanjševanje poplavne ogroženosti obeh Goric.

Čestitala je tudi županom občin ob reki Vipavi, saj so nedavno ustanovili Svet županov za Vipavo, ki so povezali vse občine od izvira do izliva za trajnostno rabo reke, ki temelji na zmanjševanju poplavne ogroženosti. To bo omogočilo večjo učinkovitost priprave in izvedbe projektov tako v Sloveniji kot pri čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Italijo.