Na Goriškem prvič izbrali proračunske projekte »po želji«

Nova Gorica, Maribor – Dobra desetina občanov novogoriške mestne občine nad 15. letom starosti je v nedeljo na volitvah izbrala projekte v sklopu participativnega proračuna, kjer bo prihodnje leto na voljo četrt milijona evrov. Denar bo šel za fitnes, nogometno igrišče, asfalt, korita, poti aleksandrink, obnovo fresk, pešpoti ... Na drugi strani države je drugače. Čeprav velja koncept participatornega proračuna v Mariboru za pionirskega, nikoli ni zaživel.

Medtem ko je bila na podeželju volilna udeležba ponekod več kot polovična, v Novi Gorici možnost izbire ni spodbudila niti petih odstotkov upravičencev. Največjo udeležbo na glasovanju so imeli v Ravnici, kjer je glasovalo 57 odstotkov vseh upravičencev, toda krajevni skupnosti ni pripadel niti en lastni projekt.

Na mestnem območju je največ glasov dobil 20.000 evrov vreden projekt fitnesa na prostem v Panovcu, med drugim pa bo prišel čas tudi za širitev nogometnega igrišča ob Kornu. Na območju Grgarja in Trnovega bodo uredili avtobusno postajališče in športno igrišče ter vodno zajetje. Na območju Banjšic, Čepovana in Lokavca je najbolj prepričal projekt ureditve ekološkega otoka v Srednjem Lokovcu. Prebivalci območja Branika, Dornberka in Prvačine so pričakovano podprli ureditve poti aleksandrink. V Ozeljanu, Šempasu in Osek-Vitovljah so se odločili za ureditev otroškega igrišča v Oseku in Vitovljah in pešpoti od mlina do dvorca v Ozeljanu.

Krepitev demokracije

Instituta participativnega proračuna smo se v Sloveniji lotili relativno pozno, pojasnjuje direktor Inštituta za elektronsko participacijo Simon Delakorda: »Morali so se zgoditi ljudske vstaje in pojav splošnega nezaupanja v obstoječe oblike odločanja o javnih zadevah, med katere spada tudi upravljanje davkoplačevalskega denarja. Zato ne preseneča, da je prva pobuda za participativni proračun nastala v Mariboru.« Nato so se izziva lotili še v Ajdovščini, Komnu, Ankaranu in nazadnje v Novi Gorici.

Prvi korak do participativnega proračuna je politična volja, pravi, da se lahko razvije oblika sodelovanja v odločevalski sistem. »Participativni proračun je zdaj globalni trend krepitve participativne demokracije na ravni lokalnih skupnosti in mest, zato je mogoče pričakovati, da se bo tega mehanizma lotila še kakšna občina v Sloveniji,« predvideva.

Ali bo lahko lokalni model soodločanja o delitvi denarja dosegel tudi nacionalno raven, pa Delakorda ne upa napovedati. »Etablirana strankarsko-politična paradigma je zadržana do odpiranja postopkov sprejemanja proračuna za sodelovanje javnosti na ravni države. Proračun države je na nacionalni ravni pomemben vzvod politične in družbe moči ter sredstvo za uresničevanje političnih projektov. Zato so poskusi s participativnimi proračuni še vedno omejeni na raven lokalnih skupnosti in mest,« pojasnjuje.

Mariborska farsa participatornega proračuna

Čeprav velja koncept participatornega proračuna v Mariboru v slovenskem prostoru za pionirskega, pravzaprav nikoli ni zaživel, saj so se že od tako imenovane mariborske vstaje vrstili kratki stiki med županstvom in takrat ustanovljeno Iniciativo mestni zbor (IMZ). Mariborski župan Andrej Fištravec je po mnenju članov iniciative projektu naklonjen zgolj formalno, konkretnih sredstev pa noče zagotoviti. Zato se je prvi veliki prelom zgodil junija letos, ko sta oba člana iniciative protestno izstopila iz delovne skupine.

Jeseni se je kljub temu nadaljevalo delo z zbori krajevnih skupnosti. V iniciativi poudarjajo, da bi morali biti izglasovani predlogi krajanov v pilotnem projektu v vrednosti 97.000 evrov uresničeni že konec lanskega leta, vendar je bilo do zdaj izvedenih le nekaj manjših, za katere je bila porabljena le četrtina zneska. V IMZ jih jezi tudi nedavni predlog občine, da bi participatorni proračun razširili na šest četrti oziroma krajevnih skupnosti, čeprav še dosedanjih štirih niso upoštevali. V predlogu se občina z ničemer ne zavezuje, da bo izglasovano voljo prebivalcev upoštevala, niti da bo za to namenila sredstva. Da župan sklepov krajanov ni dolžan upoštevati in ga uvrstiti v proračun, je za člane iniciative »navadna farsa«, ki jo namerava župan pač izkoristiti pred lokalnimi volitvami prihodnje leto.