Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se bo skupaj z inšpekcijskimi službami odzvalo ob nespornih dokazih, da hrvaški vinarji in trgovci nadaljujejo prodajo svojega vina teran, s čimer nedvoumno kršijo predpise EU, saj je teran uradno slovensko zaščiteno vino s Krasa.
V teh dneh, ko so tudi hrvaško Istro bolj kot prejšnja leta oblegali turisti z vseh koncev Evrope, kar se je poznalo tudi v številnih trgovinah in pri ponudnikih storitev na podeželju, je bilo marsikje mogoče kupiti in pokušati vino teran hrvaških pridelovalcev. Pa ga nikjer več ne bi smeli prodajati, ker se je 30. junija iztekel rok triletnega prehodnega obdobja, v katerem naj bi prodali vse zaloge terana, ki ga po vstopu Hrvaške v EU niso več smeli prodajati pod tem imenom v nobeni od držav članic, za prehodni čas jim je bila dovoljena le prodaja na domačem trgu.
A kršitve so se dogajale in se še. Lani so, denimo, po besedah glavne inšpektorice slovenskega resornega inšpektorata Saše Dragar Milanović prejeli štiri prijave nedovoljenega ravnanja na Hrvaškem. »Trikrat smo o kršitvah obvestili hrvaško inšpekcijo, enkrat pa smo ukrepali pri nas zaradi oglaševanja v Primorskih novicah,« je povedala in dodala, da na nobeno uradno noto oziroma prijavo in protest proti takim označbam in prodaji vina niso dobili z njihove strani nobenega odgovora. Zato tudi ne vedo, ali so kakorkoli ukrepali proti kršiteljem.
Teran je lahko le vino s Krasa
Spomnimo, da je teran zaščiteno ime za vino iz sorte refošk, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji. Z nacionalno zakonodajo je zaščiten že več desetletij, z vstopom Slovenije v EU leta 2004 pa je zaščita postala del pravnega reda EU. Evropska komisija je aprila 2013, torej tik pred vstopom Hrvaške v EU, zavzela uradno stališče, da je teran v EU zaščiteno ime za slovenske pridelovalce, ki ga hrvaški pridelovalci po vstopu v U ne bodo več smeli uporabljati. Vse do polnopravnega članstva v skupnosti držav Hrvaška tudi ni nasprotovala slovenski zaščiti terana, čeprav bi to lahko storila tudi kot nečlanica EU.
Skladno z evropskimi predpisi se ime sorte vinske trte (na kar se zdaj sklicujejo Hrvati), ki vsebuje zaščiteno označbo izvora, ne sme uporabljati za označevanje kmetijskih proizvodov. V praksi to pomeni, da se z imenom teran ne sme označevati nobeno drugo vino. Več kot leto dni po vstopu se je tudi s pomočjo močnega lobiranja hrvaške strani v Bruslju začelo zapletati, saj so na vsak način želeli izsiliti pravico izjeme (z delegiranim aktom), ki bi jim omogočila uporabo imena teran. Slovenska stran je na podlagi pravnih argumentov vztrajala, da komisija z delegiranim aktom ne more podeliti omenjene izjeme Hrvaški dve leti po vstopu, saj gre za prakso označevanja, ki je za vina nezakonita, proizvedena po vstopu Hrvaške v EU.
Pomlajevanje zalog
Hrvaška je ob vstopu v EU dobila prehodno rešitev za vse stare zaloge vina, ki niso bile skladne z evropsko zaščito in evropskim pravnim redom, poudarjajo na slovenskem ministrstvu za kmetijstvo. Zdaj se je triletno prehodno obdobje, ki je trajalo do konca junija, izteklo. To pomeni, da se je iztekel tudi rok, do katerega so na svojem trgu še lahko prodajali stare zaloge pod imeni, ki so sicer zaščitena v EU, torej tudi za teran, pravijo na ministrstvu. »Po tem datumu in tudi že prej niso smeli ne oglaševati in ne prodajati na slovenskem trgu. Tako smo tudi že pred datumom obravnavali kršitve, če se je karkoli znašlo na našem trgu v zvezi s tem imenom vina.«
Ker je hrvaški teran še vedno na prodajnih policah različnih trgovcev v sosednji državi in ker ga brez zadržkov prodajajo tudi v zasebnih vinotekah, pa pri pridelovalcih na domačem dvorišču (kmečki turizmi), gre očitno za zavestno kršitev evropskega pravnega reda. Na izpitu je padla tudi hrvaška nadzorna služba, njihovi inšpekcijski organi. Pri tem je nenavadno, da imajo na prodajnih policah nekateri še vedno vino teran, ki naj bi ga pridelali leta 2011, ob dejstvu, da je v Istri s trto, ki je po poimenovanju teran še zelo mlada, zasajenih le deset odstotkov vinogradov. Zanimiv je tudi podatek z etiket na nekaj steklenicah, da je vino iz trgatve 2013, polnjeno leta 2015, torej po vstopu Hrvaške v EU, ko je bilo izrecno znano, da ga s tem poimenovanjem ne smejo več pridelovati in pošiljati na trg.
Tudi to daje misliti, da se pri sosedih nočejo ukloniti pravnemu redu EU, čeprav je, kot pravijo na slovenskem resornem ministrstvu, dejstvo, »da je veljavna zaščita, ki ni dobila prav nobene izjeme«, tako kot je niso dobili za mlado vino portugiza in ne za prošek, čeprav so zanjo zaprosili. V primeru terana pa, kot že rečeno, niso zaprosili niti za izjemo v času pogajanj.
Ministrstvo je na vse opažene in prijavljene kršitve ukrepalo po diplomatski poti, obveščali so hrvaško oblast, njihove inšpekcijske organe, o njih so obvestili tudi organ evropske komisije. Enako bodo ukrepali zdaj, pravijo.
Očitno bodo morali na evropski komisiji postaviti piko na i in odločno povedati, kako in kaj. Navsezadnje imajo pri sebi gotovo pravno podprto študijo nemškega strokovnjaka z uglednega Inštituta Maxa Plancka, s katero je potrjeno, da je teran slovensko vino s Krasa in ne s širšega območja Istre kot z zapisanim na etiketah prodajanega vina mimo inšpekcijskih služb na Hrvaškem prepričujejo tamkajšnji pridelovalci.
