Na južnih mejah nov Berlinski zid?

Ljubljana - Če bi EU uveljavila uredbo o pravilih za obmejni promet na zunanjih kopenskih mejah povezave z rešitvami, ki jih je predlagala Evropska komisija, bi to lahko pomenilo nov Berlinski zid, slovensko-hrvaški maloobmejni sporazum (SOPS) pa bi prenehal obstajati, je danes opozoril evropski poslanec Mihael Brejc (EPP/SDS). V okviru prizadevanj za spremembo uredbe se na njegovo povabilo v Sloveniji mudi skupina evropskih poslancev z vrst Evropske ljudske stranke (EPP), ki jih je danes sprejel notranji minister Dragutin Mate.

Uredba, ki jo je pripravila komisija, je za Slovenijo zelo "trda" in neživljenjska ter bi močno zapletla življenje ob meji, pojasnjuje Brejc, ki si v Evropskem parlamentu prizadeva za ustrezne spremembe. Slovenija je na dobri poti, da uveljavi svoje predloge, stvari pa so se že premaknile z mrtve točke, pa je zatrdil minister Mate.

Uredba bo ostro posegla v obmejno življenje

Če bi obveljali predlogi Bruslja, bi se maloobmejni promet na slovensko-hrvaški meji ustavil, je posledice predlagane uredbe ponazoril Brejc. Vsak prebivalec v 30-kilometrskem obmejnem pasu bi moral imeti poseben dokument oziroma prepustnico, ki bi jo bilo treba žigosati ob vsakokratnem prehodu meje, uredba pa predvideva tudi časovno omejitev gibanja, je pojasnil poslanec, ki računa da bo predlog uredbe v mesecu dni pripravljen za razpravo na pristojnem odboru parlamenta.

Sicer pa Slovenija ni edina članica, ki jo uredba zadeva, saj so nekatere rešitve problematične tudi za Estonijo, Poljsko in Madžarsko, vendar v manjšem obsegu kot za Slovenijo, je dejal Brejc, ki je kot poročevalec v Evropskem parlamentu o tej uredbi pripravil dopolnila in zdaj išče podporo poslancev. "Če bo parlament sprejel moje poročilo in bo Svet EU soglašal s tem, bo morala komisija v postopek usklajevanja," je pojasnil postopek. " Življenje ob meji je že tako težavno, zato želimo prispevati k spremembi uredbe, da bi ljudem ob meji zagotovili spodobne življenjske pogoje," je še dodal Brejc.

Slovenija je na dobri poti, da s svojimi argumenti prepriča ostale, da je potrebno na nekaterih mejah uveljavljati določene specifike, je dejal minister Mate, ki je evropskim poslancem predstavil položaj in poglede Slovenije.

Mate: Vse sosede EU niso v enakem položaju

Tudi vlada si že dlje časa prizadeva za ustrezne spremembe predlagane uredbe, veliko stvari pa se je z mrtve točke oziroma s t.i. trdega stališča že premaknilo, je zatrdil Mate. Prvotni predlog uredbe je namreč predvideval praktično zaprtje meje, uvedbo nove nalepke, časovne omejitve, vse to pa je praktično nemogoče, saj gre za prebivalce obmejnega območja, ki obdelujejo zemljo, čez mejo hodijo v službo, nekateri otroci celo v šolo. Sicer pa naši predstavniki v Bruslju prav danes predstavljajo maloobmejno propustnico in ostale dokumente, ki jih ob maloobmejni prepustnici lahko imajo dvolastniki zemljišč.

Pri tem pa je minister poudaril, da vse tretje države na prihodnji schengenski meji niso v enakem položaju. Hrvaška nima viznega režima z EU - nekatere druge države ga imajo, prav tako hrvaški državljani lahko v Slovenijo, pa tudi Italijo, potujejo z osebnimi izkaznicami. Za drugačno situacijo gre tudi zato, ker pred 15 leti med Slovenijo in Hrvaško ni bilo meddržavne meje, pa tudi zato, ker je Hrvaška ena od držav, ki naj bi začela pogajanja za članstvo v EU, je poudaril Mate.

To so argumenti, ki so Sloveniji v prid in s katerimi lažje predstavlja nekatera stališča. Predvsem pa gre za zaščito interesov slovenskih državljanov, ki živijo ob meji, da bodo tudi v prihodnje na enak oziroma podoben način lahko vsakodnevno prehajali mejo, je poudaril.

Slvoenija gosti člane Evropske ljudske stranke

Na večdnevnem srečanju v Sloveniji se do nedelje mudijo člani odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP), predsednik pododbora Evropskega parlamenta za varnost in obrambo Karl von Wogau in člani skupine Kangaroo Group, ki si prizadeva za odpravo ovir na notranjem trgu EU.

Kot je po srečanju z ministrom spomnil von Wogau, bo Slovenija čez dve leti odgovorna za nadzor več kot 600 kilometrov zunanje meje EU. Razmere na tej meji so specifične, saj ljudje, ki živijo na območju, vsakodnevno prehajajo mejo, zato se "bomo potrudili", da bi jo resnično dobro uredili.