Tiskane izdaje
Skupaj je razstavljalo 29 delodajalcev, med katerimi pa je bilo kar sedem kadrovskih agencij, en študentski servis in tudi zavod za zaposlovanje.
Direktor Styrie Zoran Savin je dejal, da je tako velik delež agencij med razstavljavci običajen in ne kaže na to, da bi bil to nov način zaposlovanja: »Agencije konstantno nabirajo kadre. Podjetja, ki se predstavljajo, zaposlujejo večje število kadrov, za zaposlitev enega delavca podjetje na tak dogodek ne bo prišlo. Treba je tudi vedeti, da če bi tak sejem naredili lani, bi bilo manj agencij pa tudi manj podjetij. Trend raste, ni pa tako kot leta 2008.«
Brezposelnost nad državnim povprečjem
Celjska regija ima okoli 12-odstotno brezposelnost, višjo od državnega povprečja. Čeprav brezposelnost upada, je direktorica celjske območne enote zavoda za zaposlovanje Alenka Rumbak opozorila, da je prostih delovnih mest v regiji manj, kot je brezposelnih. Prav tako brezposelni v tej regiji dalj časa iščejo zaposlitev kot drugod po državi. V povprečju traja brezposelnost 29 mesecev, pri mladih pa 10,2 meseca.
Na posvetu na kariernem sejmu je Rumbakova dejala, da je največja težava strukturno neskladje: »Ne uspe nam zapolniti prostih delovnih mest, ker ni ljudi s pravo izobrazbo oziroma usmeritvijo. Največ delovnih mest je v kovinarstvu, predelovalni industriji, gradbeništvu in transportu.«
Strukturna težava je tudi posledica dejstva, da smo v Sloveniji zelo slabi pri povezovanju šolstva in gospodarstva, je dejal Savin. Kljub temu da vse statistike kažejo, na katerih področjih zaposlovanja ni, se ob vpisih v srednje šole in fakultete vsako leto ponovijo isti vzorci. Zato bi morali vsi stopiti skupaj, je opozoril Savin: »Veliko vlogo imajo starši, ki lahko pomagajo pri pravilni odločitvi. Se pa začne že pri lokalni skupnosti oziroma regijah. Te se odločijo, kam bodo vlagale sredstva, pri čemer so štiri področja povsem dovolj. Šele potem se lahko organizira šolstvo, ki to strategijo podpre in mlade usmeri v panoge, področja, ki jih tam podpirajo. Tega ne more rešiti eden; en župan ali zavod za zaposlovanje. Edino skupaj lahko to rešimo. Tu je največji izziv, ampak tudi izplen.«
Iskanje že izoblikovanih
Nove sodelavce so na sejmu iskali tudi predstavniki družbe Ema, kjer opremljajo plovila z napravami za sledenje, naprave prodajajo po vsem svetu in imajo trenutno 50 zaposlenih. »Iščemo ljudi, ki so vsaj pet let delali na področju razvoja, predvsem nas zanima združitev geografije in informatike, iščemo pa že izoblikovane ljudi,« je dejal vodja pravne in kadrovske službe Miha Centrih.
Da družbe iščejo delavce z izkušnjami, ni nič novega, je pa to gotovo težava za mlade ali celo prve iskalce zaposlitve. Savin je dejal, da je treba zagrabiti vsako delo, in to čim prej: »Izkušnje je treba dobiti tam, kjer jih lahko. Tudi v kakšni drugačni, morda neprofitni organizaciji. Je pa res, da je to največji izziv in ni lahko. Moraš se pripraviti, da je morda to, da iščeš službo, najtežja služba od vseh. Je pa seveda treba zgrabiti vsako priložnost. Imamo sistem študentskih del, kjer je sicer nekaj težav, ampak to možnost je treba izkoristiti in sebe pokazati v najboljši luči.«
Dobri imajo vedno službo
Savin je na posvetu dejal, da ima tisti, ki je dober v svojem poklicu, vedno službo: »Če v nečem nismo dobri, če delamo samo za plačo, si moramo sami sebi narediti uslugo in razmisliti. Vedno je čas, da se preusmerimo in postanemo dobri v nečem. To je najboljša vstopnica za kar koli. Ali za novo službo ali da službo obdržimo.«
Odločitev za kariero v mladostniških letih je morda res hitra, starši lahko pri pomoči otroku celo naredijo veliko škode. »Seveda lahko po končani fakulteti ugotoviš, da to ni zate. Ampak lahko rečemo, da je ta, ki je to ugotovil pri 22 ali 25 letih, srečen. So ljudje, ki so pri 45 letih v napačni službi, v katero hodijo vsak dan in se ne počutijo izkoriščene. To pa je res kriza,« je zaključil Savin.
