Na Koroškem bo vstaja

Ravne na Koroškem – Mladinska iniciativa za tretjo razvojno os je obupala ne le nad politiki na državni ravni, ampak tudi nad lokalnimi političnimi veljaki, zato Korošce 5. junija poziva k vstaji.

»Zbrali se bomo v središču Raven. S shodom, za katerega upamo, da se ga bo udeležilo čim več ljudi, hočemo Ljubljani sporočiti, da s protesti in državljansko nepokorščino mislimo resno,« je povedal predsednik Mladinske iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Verhovnik, ki bitko za cesto bije že tri leta. 

Po prepričanju pobudnikov vstaje bo letošnje leto prelomno za odločitev o gradnji hitre ceste na Koroško. »Svet koroške regije je že aprila poslal v Ljubljano predlog sporazuma, s katerim bi opredelili časovni načrt gradnje severnega kraka tretje razvojne osi od Šentruperta do mejnega prehoda Holmec. Z enotno akcijo sta gradnjo podprli tudi gospodarski zbornici iz Koroške in Savinjsko-Šaleške regije,« pove Verhovnik. Prepričan je, da je izvirni greh storil svet Koroške regije, ki v predlogu sporazuma ni navedel roka, do katerega so pripravljeni čakati na podpis. »Na politike ne moremo vedno upati, ker kar naprej nekaj 'preračunavajo'. Z gotovostjo se lahko opremo le na gospodarstvo, ki tako enotno in odločno še ni bilo,« pravi Verhovnik.

Odgovor iz Ljubljane je prišel včeraj. Predsednik odbora za gradnjo tretje razvojne osi na Koroškem Matic Tasič pojasnjuje: »Država sporoča, da z nami ne namerava podpisati nobenega sporazuma, temveč bo gradnjo tretje razvojne osi vključila v investicijski program za prihodnjih šest let, ki naj bi ga vlada sprejela še v prvi polovici leta. Po njihovem bo to dovolj velika formalna zaveza za uresničitev projekta. O tem se želimo še prepričati.« Glede poziva mladinske iniciative k vstaji pa Tasič meni, da so Korošci tako in tako predolgo čakali na premike. 

V mladinski iniciativi opozarjajo, da jim država kljub pozivu ni predstavila niti finančne konstrukcije naložbe. Ob nedavnem obisku na Koroškem je evropska komisarka Violeta Bulc povedala, da bi država denar za tretjo razvojno os lahko črpala že v tej perspektivi, a zanj ministrstvo za infrastrukturo Petra Gašperšiča sploh ni zaprosilo. Sredstva iz evropske kohezije bodo tako spet na voljo v finančni perspektivi 2020–2016, to je v obdobju, ko naj bi cesto že gradili. »To pomeni, da bodo morali na ministrstvu zavihati rokave in preiti od besed k dejanjem. Brez realne finančne konstrukcije ceste sploh ni mogoče graditi,« opozarja Verhovnik.