Tiskane izdaje
Družbi TM Energija in Aeroteh Int bi pri Kozini v prvi fazi postavili približno 30 vertikalnih vetrnic nazivne moči 50 kilovatov in višine 15 metrov, ki so plod slovenskega znanja. Občinski svet s podelitvijo stavbne pravice soglaša, agrarna skupnost je pogodbo že podpisala.
Vetrno polje med avtocesto in cesto od Kozine proti nekdanjemu mejnemu prehodu Krvavi potok, bi bilo nekakšno testno polje za vetrnice VAWT TM 50 KW. Te, vertikalne vetrnice so nižje in potrebujejo manjšo delovno površino kot velike, horizontalne. Petrol, na katerem proučujejo več scenarijev, povezanih z vetrnicami, dve takšni vetrnici že testira na avtocestnih bencinskih postajah Kozina in Povir. Ta tip vetrnic so razvili domači strokovnjaki v podjetju Aeroteh, uspešno izvedeni kozinski projekt pa bi slovenskim podjetjem odprl vrata svetovnega trga, pojasnjuje Darko Škodič, direktor podjetja TM Energija.
TM Energija bi s soinvestitorji gradilo vetrnice na občinskem zemljišču, za gradnjo vetrnic na zemljišču agrarne skupnosti pa je ta družba ustanovila družbo Aeroteh Int, ki jo vodi Tomo Mali, tudi direktor Aeroteha.
Aeroteh Int je z agrarno skupnostjo Draga že sklenil pogodbo o podelitvi stavbne pravice za 160.000 kvadratnih metrov veliko zazidljivo zemljišče za 30 let, predvidoma v začetku prihodnjega tedna pa bo družba TM Energija podobno pogodbo sklenila z občino Hrpelje-Kozina za 12.000 kvadratnih metrov sosednjega, občinskega zemljišča. Projekt zelo podpira tudi hrpeljsko-kozinski župan Zvone Benčič-Midre, ki je soglasje v občinskem svetu že dobil.
Na občinskem zemljišču bi postavili deset vetrnic s predvideno letno proizvodnjo do 2300 megavatnih ur električne energije, ob sedanji odkupni (subvencionirani) ceni 95 evrov za megavatno uro pa bi dosegli 220.000 evrov prihodkov. Vrednost naložbe je ocenjena na 1,5 milijona evrov, povrnila pa naj bi se v sedmih letih. Občina bi bila upravičena do fiksne rente, določene na podlagi cenitve zemljišča, znesek vseh vplačanih rent pa bi večkrat predsegal sedanjo tržno vrednost zemljišča, pojasnjuje Škodič in dodaja, da bi stavbna pravica stopila v veljavo šele po plačilu prve rente februarja 2014. »Pogoji za vpis stavbne pravice so pridobitev ustrezne dokumentacije in soglasij ter zaključeni pogovori s soinvestitorji,« pojasnjuje Darko Škodič.
Za postavitev vetrnic ne bodo iskali kreditov, saj se je že med razvojem vetrnic pokazal velik interes zasebnih vlagateljev. »Danes ni veliko priložnosti za dolgoročno, varno naložbo s fiksnim donosom,« pojasnjuje Škodič.
Velikost zemljišča agrarne skupnosti ponuja proizvodni potencial kar od petih do 15 megavatov skupne nazivne moči. »To pomeni tudi velik investicijski zalogaj, ki bi lahko segal do 20 milijonov evrov. Zato je logično, da podjetje išče oziroma se dogovaja z različnimi strateškimi partnerji z energetskega področja,« pojasnjuje Škodič. Končno število vetrnic na agrarni zemlji, za začetek je govora o 20 napravah, bo obvisno od možnosti, ki jih bo pokazalo projektiranje ter od drugih pogojev.
Na vprašanje Dela, ali bi na načrte lahko vplivala Natura 2000, v območju katere ležita obe zemljišči, ter spremenjeni energetski zakon, ki bo verjetno omejil subvencioniranje, Škodič pojasnjuje, da to v osnovi ne bo preprečilo projekta, se pa bodo obema ovirama prilagodili in izpeljali potrebne postopke.
