Na Krasu ne primanjkuje vode

Z dokončanim odsekom vodovoda Majcni–Veliko Polje je z vodo iz javnega vodovoda priskrbljenih 96,1 odstotka prebivalcev občine Sežana. Preostali jo bodo predvidoma dobili v okviru projekta Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa.

Ob sežanskem občinskem prazniku so v Grižah in na Taboru predali namenu nov odsek vodovoda od Griž mimo vasi Tabor in Jakovce do Velikega polja. Skupaj z omrežji po vaseh so zgradili enajst kilometrov cevovodov. Od novega črpališča in vodohrana pod Grižami nad dolino Raše pa do vodohrana v Velikem polju, ki je najvišja točka brestoviškega vodovodnega sistema, so morali premagati 240 metrov višinske razlike. Župan Davorin Terčon je dejal, da so za to zahtevno naložbo, v kateri so uredili še nekaj cestne in druge infrastrukture, porabili nekaj več kot dva milijona evrov. Evropski sklad za regionalni razvoj je prispeval 85 odstotkov.

»Za priklop na javni vodovod s 57 odjemnimi mesti in s še 25 odjemnimi mesti lokalnega vodovoda v Vrabčah, ki mu opisana naložba omogoča povezavo z javnim vodovodom, se bodo priključile vse ’žive’ hiše oziroma 250 prebivalcev,« je za Delo povedal Borut Hočevar s Kraškega vodovoda. Do zdaj je upravitelj vodovoda, ki je poslal 65 pogodb, že prejel 57 podpisanih.

Vrhe, hribovje nad dolino Raše, v kateri se neha kraški svet in začenja flišnato hribovje, ki se spušča na drugo stran v Vipavsko dolino, je zadnji večji del občine Sežana, kjer bodo morali vodovod še zgraditi. Pred štirimi leti so za preskrbo vasi na Vreh najprej potegnili 1200 metrov vodovoda iz Majcnov do Jeriš, zdaj so ga dobile vasi do Velikega Polja, novi evropski denar pa bodo čakali še v Stomažu, na Selih, v Razgurih, Poljanah in Gradišču pri Štjaku, v Bogem, Krtinovici, Pristavi in na Hribih. Predvidena je še gradnja vodovoda iz divaških Senadol do sežanskih Senadolic, sicer pa v občini ni večje vasi, v kateri čez nekaj let ne bo javnega vodovoda.

Direktor Kraškega vodovoda Peter Fabiani pravi, da »nekdanje večno ugotavljanje, da na Krasu primanjkuje vode«, ne drži več. Raziskave so pokazale, da bi namesto sedanjih 210 sekundnih litrov, kolikor jih črpajo ob največji porabi (pred mesecem dni so na Obalo pošiljali 110 sekundnih litrov), lahko črpali celo tisoč litrov, pa se zalogam to ne bi poznalo.

Na vprašanje Dela, čemu potem projekt Oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa, ki naj bi Obali zagotovil 300 sekundnih litrov za približno 50 milijonov evrov (tretjino od tega iz Ilirske Bistrice), pa je Borut Hočevar pojasnil, da sedanji transportni vodovod in druga infrastruktura, po kateri bi voda tekla do Rodika in naprej proti Obali, ne bi omogočila zadostnega pretoka. Predvsem zaradi zamude pri pridobivanju služnostnih pravic bo projekt narejen šele v prihodnji finančni perspektivi.