Tiskane izdaje
Število oddanih prijav na razpis za subvencionirano bivanje je zdaj primerljivo lanskemu, ko je bila glede na končno število oddana tretjina prijav. »Izkušnje preteklih let kažejo, da je četrtina prošenj za bivanje oddana v zadnjih treh dneh pred iztekom roka,« poročajo z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Čeprav se število mest za sprejem in za podaljšanje bivanja že četrto leto zmanjšuje, je bojazen, da bi kdo ostal pred vrati, odveč. Iz leta v leto upada tudi populacija visokošolskih študentov – letos jih je bilo 19.849 manj kot pred petimi leti, zato postelje ostajajo prazne. Da bi jih zapolnili, so imeli v Študentskem domu Ljubljana (ŠDL) že drugo leto zapored dopolnilne razpise. Večjega navala še pet let ne bo, pravi Igor Brlek, direktor ŠDL.
Študentske postelje Foto Mx
Dvoposteljne sobe spreminjajo v enoposteljne
Ker se jim torej ni več treba ukvarjati s številnostjo, se v študentskih domovih osredotočajo na kakovost. Zaradi prenov so v Ljubljani izgubili nekatera ležišča, dvoposteljne sobe namenoma spreminjajo v za študente bolj privlačne enoposteljne. Število ležišč se v primerjavi z lanskim letom ni veliko spremenilo. »Fond ležišč v ŠDL se je zmanjšal za 57 (zaradi optimizacije kapacitet, predvsem za posebne skupine stanovalcev), sicer pa je letos razpisanih 480 mest manj, saj so iz razpisa letos izvzeta ležišča, ki jih ŠDL zagotavlja za namestitev tujih študentov,« pojasnjuje Brlek.
V treh visokošolskih središčih – Ljubljani, Mariboru in Kopru – imajo za prihajajoče šolsko leto skupaj razpisanih 1301 mesto manj za sprejem in 1598 mest manj za podaljšanje bivanja kot pred štirimi leti.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da na zmanjšan interes študentov za subvencionirano bivanje dodatno vpliva tudi dodatek za bivanje v znesku 80 evrov, ki ga študent lahko pridobi pri Zoisovi ali državni štipendiji za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Dodatek je nominalno znatno višji od subvencije za subvencionirano bivanje, ki je v javnih študentskih domovih 21,50 evra ter v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih 32 evrov na študenta. Pri odločitvi glede kraja bivanja med študijem pa vplivajo tudi razpoložljivost subvencioniranega prevoza ter cena in razpoložljivost javnega in drugih oblik prevoza.
Kdor ne odda prošnje, se mora izseliti
Za koriščenje subvencioniranega bivanja je prijava na razpis nujna. Tistim, ki zamudijo rok, preostane le, da vložijo prošnjo med letom. Vendar bo ta odobrena le, če bodo predložili dokazila pristojnih organov (center za socialno delo, zdravnik specialist, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem ali zdravstvenem položaju. Če študent prošnje za podaljšanje subvencioniranega bivanja ne odda, se mora izseliti iz študentskega doma. Študentski domovi lahko objavijo ponovni razpis za subvencijo tudi med letom, zato naj zamudniki redno spremljajo njihovo spletno stran.
Tisti, ki so bili na razpisu uspešni in se bodo v želeno sobo lahko vselili šele mesec ali dva po začetku študija, pa si morajo poiskati rešitve za vmesni čas. Nekateri prenočujejo pri sorodnikih, koristijo storitve airbnb, se vozijo ali se začasno vselijo v dijaški dom – zadnje je še najboljša in najugodnejša možnost. Strokovnjaki mladim v takšnih primerih svetujejo, naj nikakor ne sklepajo pogodb pri zasebnikih za celotno študijsko leto in plačujejo visokih kavcij, saj bodo imeli dodatne stroške pri prekinitvi pogodbe.
Poudarki iz razpisa Foto Mx
Vselitve končane novembra
V Ljubljani so lani vse novince s čakalnih list vselili že do začetka novembra. Brlek verjame, da letos ne bo veliko drugače in da bodo vsi študentje hitro dobili posteljo v ŠDL: »Največ zanimanja je za domove v Rožni dolini in v centru (Ilirska, Poljanska, VŠZ).« Do konca prejšnjega tedna so prejeli 1797 vlog za podaljšanje bivanja (4721 mest) in 1636 vlog za sprejem (2115 mest). Študente opozarjajo, naj s prijavo ne odlašajo do zadnjega dne. Najcenejše bivanje v ŠDL je v domu Akademski kolegij na Vilharjevi, kjer stane 41,25 evra na mesec, najdražje pa so enoposteljne sobe v domu na Litostrojski, kjer stanarina znaša 124,18 evra.
Cene v mariborskih domovih se gibljejo od 73,50 evra do 138 evrov na mesec. Povprečno je treba za dvoposteljne sobe s souporabo kopalnice za do osem ljudi in kuhinje za 15 ljudi odšteti od 73,50 evra do 77,5 evra. Dražje so dvoposteljne in enoposteljne sobe v novejših domovih v apartmajih, kjer kuhinjo in sanitarije uporablja od dva do šest ljudi. V mariborskih domovih navajajo, da prejmejo vsako leto 1500 prošenj za sprejem, na voljo pa imajo 2663 ležišč: »Študenti, ki izpolnjujejo pogoje, so uvrščeni na prednostni seznam za vselitve. Več kot polovico teh študentov povabijo na vselitev že v drugi polovici septembra, druge pa oktobra in nekaj še novembra. Brez ležišča ne ostane nihče, ki izpolnjuje pogoje za bivanje.
Cene nastanitve Foto Mx
Vse manj zasebnikov
Če je bila kandidatom odobrena subvencija za bivanje pri zasebnikih, si morajo te poiskati sami. Enotnega seznama o tem, kdo od zasebnih ponudnikov ima subvencijo in kdo ne, ni. V tem primeru je priporočljivo, da si pomagajo z brezplačno spletno posredovalnico sob mkvadrat.si.
Prenočevanje pri zasebnikih s subvencijo je bilo omogočeno pred leti, ko je vladalo izredno pomanjkanje študentskih kapacitet, zdaj pa ta oblika najema stanovanj zamira. V Mariboru ležišč pri zasebnikih s subvencijo sploh nimajo razpisanih, prav tako letos pri zasebnikih s subvencijo v Ljubljani ni razpisanih mest za sprejem, ampak je pri njih razpisanih le 375 ležišč za podaljšanje bivanja. Sodelovanje z zasebniki ostaja ključno na Primorskem, kjer v študentskih domovih primanjkuje okoli 600 postelj, zato imajo prav toliko mest razpisanih pri zasebnikih s subvencijo.
Mladi poudarjajo, da je za njihovo bivanje med študijem v Sloveniji odlično poskrbljeno. Tistim, ki se pritožujejo, da si želijo več miru ali več prostora, drugi ugovarjajo, češ da so to čari, ki so del študentskega življenja.
