Na mizo trije predlogi, kako bi lahko po novem volili

Ljubljana – Predloga sprememb za ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo relativnega in absolutnega prednostnega glasu sta že skoraj pripravljena, še dodaten teden dni pa zaradi zapletenosti na ministrstvu za javno upravo potrebujejo za simulacijo možnih sprememb okrajev na primeru dveh volilnih enot. Osnutek spremembe zakonodaje bo predsednik Borut Pahor posredoval parlamentarnim strankam in jih prosil za preučitev ter drugi krog pogajanj predlagal sredi meseca. Prejšnji krog pogajanj so stranke zapustile daleč od potrebnega soglasja za kakršnekoli potrebne spremembe, saj se tako v Desusu kot v SD načeloma zavzemajo za spremembo volilnih okrajev, v večini – LMŠ, SMC, NSi, SNS, SAB in Levica – pa so naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu, a so tudi med njimi še dileme, katero različico izbrati. Največja SDS, ki se zavzema za uvedbo večinskega sistema, pa doslej ni izkazala naklonjenosti nobenemu od predlogov, ki so trenutno na mizi.
 

Na mizo »vse možnosti«, ki bi lahko dobile podporo

Politične stranke so od ministrstva za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved, zahtevale pripravo dveh različic spremembe zakonodaje, a jim bo ministrstvo ponudilo tudi dodatno različico z uvedbo obveznega absolutnega prednostnega glasu, za katero so se zavzeli tudi ustavni pravniki – dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Grad, dr. Igor Kaučič, dr. Saša Zagorc in dr. Jurij Toplak – v ustavnopravnih izhodiščih za uresničitev odločbe ustavnega sodišča. »Menimo, da morajo imeti politične stranke pred odločanjem na mizi vse možnosti, ki bi teoretično lahko dobile zadostno podporo v državnem zboru,« odgovarjajo na ministrstvu za javno upravo, kjer pa se kot skrbnik volilne zakonodaje ne bodo opredelili do rešitev v posameznih različicah. Tudi okoli možnosti načela domicilnosti, ki predvideva kandidaturo le v kraju stalnega prebivališča, se bodo tako politične stranke morale izreči in poenotiti same.

So pa na ministrstvu za javno upravo v predlogih ohranili enako število volilnih enot kot doslej, torej osem, in ne enajst, kar kot možnost v razmislek predlaga skupina ustavnih pravnikov. S povečanjem števila volilnih enot bi se zmanjšalo število poslancev, ki se volijo v okviru ene volilne enote, kar bi naredilo glasovnice obvladljivejše in bi povečalo možnosti lokalno prepoznavnih kandidatov.

V iskanju soglasja političnih strank in stroke

Z bolj izčiščenimi odgovori naj bi postregel nov krog izmenjave mnenj predstavnikov strank, o katerem na ministrstvu za javno upravo upajo, da bo ključen za izdelavo končnih besedil sprememb volilne zakonodaje. Na sestanku bodo predvidoma navzoči tudi pravni strokovnjaki, ki pa opozarjajo, da bi prednostni glas po vzoru evropskih volitev, ki bi bil relativen in neobvezen, vpliv volivcev na izvolitev poslancev celo oslabil, nikakor ne povečal. To pa bi predstavljalo neskladje z 80. členom ustave, ki narekuje odločilni vpliv volivcev na dodelitev mandatov kandidatom.

Med različicami volilne zakonodaje bo vlada v državni zbor, od katerega ustavno sodišče zahteva odpravo neustavnosti do decembra leta 2020, poslala tisto različico, ki bo pravno izpolnjevala odločbo ustavnega sodišča in bo imela zadostno politično podporo. Za spremembo okrajev je sicer potrebnih najmanj 46 glasov, a je sprememba toliko zahtevnejša, za uvedbo prednostnega glasu na ravni volilnih enot pa vsaj 60. Kot rečeno, pa nobena od različic za zdaj ne uživa potrebne podpore.