Na mizo zopet volilni okraji, kjer bo debata še dolga

Predsednik republike Borut Pahor, ki je gostil srečanje o spremembah volilne zakonodaje ob kosilu, navkljub temu, da so se predsedniki strank in vodje poslanskih skupin razšli brez dogovora, na kakšen način spremeniti volilno zakonodajo, ocenjuje, da so danes sklenjeni dogovori po njegovi oceni »precejšen korak naprej«. Ne glede na to, ali bo šlo za spremembe volilnih okrajev ali za uvedbo volilnih list in relativnega preferenčnega glasu, bo namreč zakonski predlog v skladu z dogovorom vložen s podpisi poslank in poslancev.

Naslednji sestanek bo predvidoma potekal sredi septembra. Na njem se bodo posvetili predvsem spremembam meja volilnih okrajev – ministrstvo za javno upravo po zakonodajni predlog parlamentarnim strankam poslalo še preden se vrnejo s parlamentarnih počitnic – in pomislekom glede ustavne nespornosti uvedbe relativnega prednostnega glasu. Ustavni pravniki so namreč izrazili dvome o ustavni nespornosti uvedbe relativnega prednostnega glasu, h uvedbi katerega se nagibajo v LMŠ, SAB, SMC, Levici in NSi.

Glede na jasno in enotno stališče ustavnih pravnikov bi po besedah predsednika republike veljalo razmisliti o tem, da bi najprej sprejeli zahtevane spremembe meja volilnih okrajev, v drugem koraku pa bi se posvetili spremembam volilne zakonodaje v smeri relativnega preferenčnega glasu. A se ob tem pojavljajo pomisleki, da bil v tem primeru lahko državni zbor »prehitro zadovoljen s spremembami«.



Največja stranka SDS se ob tem zavzema za korenitejše spremembe volilnega sistema. »Ukinitev volilnih okrajev pomeni, da postopoma preko treh mandatov najmanj polovica Slovencev ne bo imela svojega predstavnika v Državnem zboru RS. Rešitev je ali dvokrožni večinski volilni sistem ali pa kombinirani volilni sistem, ker bi združili najboljše iz proporcionalnega in večinskega volilnega sistema,« je povedal prvak SDS Janez Janša, a ob tem ne izpostavlja, ali so pripravljeni podpreti katero od obeh možnosti, ki sta trenutno na mizi.

Za spremembo meja volilnih okrajev je potrebnih 46 glasov, za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu pa je potrebnih 60 poslanskih glasov.

Minister za javno upravo Rudi Medved je prepričan, da imata za zdaj še obe rešitvi možnost, da prestaneta parlamentarno proceduro. »Zagotovo pa bo usklajevanja še kar nekaj, saj se volilne zakonodaje ne spreminja čez noč,« je povedal minister, ki se sicer zavzema za uvedbo relativnega preferenčnega glasu, zato si želi slišati dodatne in bolj argumentirane odgovore ustavnih pravnikov. Kdaj gre pričakovati končno odločitev? »Jeseni še ne,« odgovarja minister, ki ob spremembah volilnih okrajev pričakuje še dolgo debato med poslanci in političnimi strankami, na kakšen način in kako bi morali spremeniti volilne okraje.

Niti za trenutek pa minister za javno upravo, ki je skrbnik volilne zakonodaje, ne razmišlja, da ne bi ugodili ustavni odločbi do decembra 2020, kar je zahtevalo ustavno sodišče.