Tiskane izdaje
Beltinci – Beltinska občina je že pred nekaj leti pozvala vse občine ob reki Muri, da bi skupaj, z usklajenimi in poenotenimi odloki, uredile plovbni režim po reki in se dogovorile o urejanju, upravljanju in vzdrževanju pristanišč ter vstopno-izstopnih mest. Poziv je izzvenel v prazno in večina obmurskih občin odlokov še vedno nima.
Zunaj te pobude je za lasten odlok o plovbnem režimu po svojem, zelo kratkem koščku Mure že leta 2012 poskrbela občina Ljutomer, občina Gornja Radgona ima več kot dvajset let star odlok, ki ni usklajen z novo zakonodajo in ga niti ne uporabljajo, večina od skupaj enajstih obmurskih občin Pomurja pa še vedno nima predpisa, ki ga predvideva zakon o plovbi po celinskih vodah.
Skladno z njim bi morale občine podrobneje določiti območja, na katerih je plovba dovoljena, pristanišča in vstopno-izstopna mesta, čas, v katerem je plovba dovoljena, plovila, s katerimi je dovoljeno pluti po reki, predvsem pa bi morale določiti upravljavce infrastrukture in se dogovoriti za način plačevanja pristojbin. Po nedavni tragični nesreči, ko se je prevrnil čoln z devetimi potniki in se je v Muri utopil udeleženec spusta, je podrobnejše urejanje plovbe po Muri predvsem z vidika varnosti spet postalo aktualna.
Nov sestanek
»Mi smo pobudo že v začetku sprožili predvsem zaradi varnosti potnikov na čolnih, ki jih je na Muri iz leta v leto več. Zato smo z dopisom pozvali vse obmurske občine, na naše povabilo pa je pripravljenost za usklajeno pripravo občinskih odlokov pokazalo šest občin – Razkrižje, Veržej, Radenci, Murska Sobota, Tišina in Črenšovci.
Toda ko smo pripravili osnutek odloka, ki bi se lahko po občinah razlikoval samo po določitvi pristanišč in vstopno-izstopnih mest, sta na usklajevalni sestanek konec lanskega leta prišla le predstavnika dveh občin. Zdaj, tudi zaradi tragične nesreče, ki se je zgodila vmes, pripravljamo sklic novega sestanka,« pravi direktorica Zavoda za turizem in kulturo v Beltincih Elica Horvat.
Brez odloka vsi čolni
Direktor ljutomerske občinske uprave Tomislav Zrinski pravi, da sprejetje odloka sploh ni nujno za varno plovbo po Muri, saj morajo uporabniki tam, kjer odloka ni, upoštevati določbe krovnega zakona.
Toda ta je vendarle preveč splošen in ne upošteva posebnosti posameznega vodotoka, ki jih je treba vnesti v lokalne odloke. Poleg tega so, če ni občinskih odlokov in z njimi določenih pristanišč ter vstopno-izstopnih mest, vsi potniki in voditelji čolnov v prekršku, saj zakon prepoveduje izpluti ali pristati zunaj določenih mest. In teh mest za posamezne vodotoke zakon ne določa, ampak jih morajo določiti občine s svojimi odloki.
Usklajevanje tudi z Avstrijci
Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je prepričan, da so občine ob mejnem delu Mure v posebnem položaju, saj se bodo morale o plovbnem režimu usklajevati in dogovarjati tudi z avstrijskimi sosedi in ga urediti z mednarodnim sporazumom.
»Toda glede na dosedanje dogajanje na reki smo vsekakor za to, da se zadeve uredijo in da morda za čas do dokončnega sprejetja ustreznih lokalnih predpisov celo prepovemo vožnje po Muri,« je dejal za Delo in dodal, da bi usklajevanje odlokov moralo potekati na ravni pomurske regije. O samem plačevanju pristojbin pa se Kampuš vsaj na začetku še ne bi pogovarjal.
Župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič pa je povedal, da je vsekakor za to, da se plovba po Muri uredi usklajeno, vendar bi pri tem morale sodelovati vse obmurske občine. »Čakamo, da se odločijo večje občine. Smo tudi za plačevanje minimalnih pristojbin za vzdrževanje pristanišč in vstopno-izstopnih mest.«
Najpomembnejša
Balažic se strinja s plačilom pristojbin, vendar v obliki enkratnega letnega pavšala skupnemu upravljavcu na vsem slovenskem toku Mure, saj bi preveliki stroški lahko zavrli šele razvijajoči se čolnarski turizem. Po njegovi grobi oceni zdaj na leto s čolni po Muri pluje od 5000 do 10.000 ljudi.
