Na nekatere preglede in operativne posege je treba čakati več let

Ljubljana - 180 dni je po posebnem pravilniku ministrstva za zdravje najdaljša dopustna čakalna doba – na kar 26 področjih ambulantne dejavnosti in 17 področjih operativnih dejavnosti. V UKC poudarjajo, da so urgentni, torej nujni primeri na vrsti takoj. Manj nujni pa morajo čakati. Čakalni seznami še niso povsem prečiščeni in urejeni tako dobro, kot pričakuje ministrstvo, zato je Elda Gregorič Rogelj, predsednica sveta zavoda, povedala, da so naložili vodstvu UKC, naj uredi sezname. Kaj kažejo sedanji? Pojdimo po vrsti.

Na skoraj vseh klinikah opravljajo kakšno preiskavo ali operativni poseg, na katerega je treba čakati več kot pol leta. Med njimi so: ultrazvok srca, vratnih žil, endokrinološki in revmatološki pregled, ambulanta za motnje spomina in spanja, za ustne bolezni, dermatološki pregledi, tudi dermatoonkološki pregledi, pregledi za slabovidne, audiovestibuloški pregled in več vrst preiskav z magnetno resonanco.

Rekordi, ki bolijo

Nepojmljivo dolgo – 720 dni – morajo čakati na elektrofiziološke preiskave in radiofrekvenčne ablacije otroci, odrasli pa 520 dni. Od 720 do 1260 dni je treba čakati na nekatere preglede na stomatološki kliniki in kar 2475 dni na storitev v flebološki ambulanti (razlaga v okvirčku). Na te storitve čaka 2540 ljudi.

In operativni posegi? Med 17 predolgimi čakalnimi dobami poglejmo le vnebovpijoče primere. Kar 570 dni je treba čakati na karotidno angioplastiko (vgraditev stenta) na kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo, 540 dni na tem istem oddelku za embolizacijo anevrizme, 730 dni na posege na moških spolnih organih na urološkem oddelku, 720 dni na oddelku za torakalno kirurgijo na hiperhidrozo ter 500 dni na endoprotezo kolena in gležnja na ortopedski kliniki. Na okulistiki je treba čakati več kot leto dni na okuloplastične operacije, 270 dni pa za koronarografijo na oddelku za kardiologijo.

Premalo denarja, premalo zdravnikov

Simon Vrhunec, generalni direktor UKC, je ocenil, da je najbolj kritično čakanje na skeletno diagnostiko z magnetno resonanco (MRI) in računalniškim tomografom (CT). Čeprav so jih delno že skrajšali, so še vedno predolge. Na tem področju »denar ne sledi bolnikom«, je povedal, za enak znesek kot leta 2009 so leta 2010 opravili veliko več preiskav. Imajo tudi premalo zdravnikov radiologov.

Druge naštete izjemno dolge čakalne dobe so nastale zato, ker so nekatere vezane na enega samega zdravnika, ki poseg ali pregled opravlja in vsega ne zmore, pa tudi na pomanjkanje posameznih specialistov, predvsem anesteziologov, ki so ozko grlo mnogih operativnih posegov in preiskav z magnetno resonanco otrok in odraslih bolnikov, ki pri tem potrebujejo anestezijo. Zato poskušajo pridobiti anesteziologe iz tujine. Za zdaj se za delo v UKC zanima 16 anesteziologov iz tujine, ki jih bodo poskušali skladno z novim zakonom o hitrejših postopkih za tuje zdravnike čim prej zaposliti.