Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo je v vladno obravnavo posredovalo predlog novele zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami zakona o vračilu vlaganj v telefonijo naj bi se odpravilo nekatere nepravilnosti, ki so se pokazale med izvajanjem tega zakona in kažejo, da dosledno izvajanje zakona ne ustreza v celoti njegovemu namenu.
Cilj predlaganega zakona je odpraviti nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona, razširiti nabor listin, na podlagi katerih se dokazujeta obstoj pravice do vračila vlaganj in pogodbena vrednost. Predlagatelj želi v krog potencialnih upravičencev vključiti tiste subjekte, ki so plačali visoko ceno priključnine – sicer takratno uradno ceno priključnine.
Z novelo zakona se namerava vključiti tudi tiste subjekte v krog potencialnih upravičencev, ki nimajo dokazil o sklenjenem pravnem poslu, lahko pa dokažejo vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Tako naj bi se uredilo reševanje sporov v primerih, ko je bila pogodba sklenjena zunaj obdobja, ki je predvideno v zakonu, ter določiti rok za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave.
Predlog zakona določa skrajni rok za pripravo predlogov pisnih poravnav, in sicer 30. september 2006 za vse zahtevke, vložene do 7. decembra 2004. Za vse zahtevke, vložene na novo v skladu s predlogom tega zakona, pa je rok 30. november 2006.
Na podlagi določb zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bilo do 12. januarja 2006 na državno pravobranilstvo vloženih 32.805 zahtevkov za vračilo vlaganj. Državno pravobranilstvo je zahtevke proučilo v skladu s svojimi pooblastili - do zdaj je pregledanih 24.272 zahtevkov.
Ob tem je državno pravobranilstvo številne neupravičene zahtevke zavrnilo. Najpogostejši razlog za zavrnitev zahtevkov je dejstvo, da predlagatelji zahtevajo vrnitev plačanega zneska priključnine in prispevka samoupravnih interesnih skupnosti (skupno kar 15.836 primerov), ki se ne vračata.
Kot še pojasnjuje ministrstvo, je bilo 442 zahtevkov zavrnjenih, ker se ne nanašajo na obdobje vračanja, kot je bilo po zakonu razumljeno, 349 pa jih je bilo zavrnjenih, ker predlagatelj ni razpolagal z ustrezno pogodbo. Kar 4389 zahtevkov je bilo zavrnjenih, ker predlagatelj ni dopolnil zahtevka v 60-dnevnem roku.
V obdobju od 1. oktobra 2005 do 24. februarja 2006 je že bilo sklenjenih 553 poravnav med upravičenci in državnim pravobranilstvom.
Vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je vezano na privatizacijo Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države. Vračila vlaganj se bodo namreč poravnala iz sredstev, ki jih bo država iztržila pri prodaji svojega deleža v Telekomu.
Posebna skupina za pripravo predlogov modelov privatizacije Telekoma je svoje delo že opravila decembra lani, vlada pa svoje odločitve zaenkrat še ni sprejela. Vlada naj bi domnevno resneje razmišljala o ločeni privatizaciji Telekoma in njegove hčerinske družbe Mobitel. Kot najverjetnejši kupec Mobitela se omenja Deutsche Telekom, medtem ko naj bi Telekom deloma ostal v državni lasti, del naj bi kupil strateški partner, del delnic pa naj bi se uvrstil na borzo.
