Na Obali tudi s popusti ne prodajo skoraj nič

Nepremičninski trg: občina Koper prodala tri od 24 nepremičnin, iztržila bo drobiž.

Objavljeno
06. marec 2014 22.43
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Koper – Medtem ko je Gurs marsikomu v državi postavil pravljično visoke cene nepremičnin, se slovenski nepremičninski trg vede popolnoma drugače. Niti najbolj prestižnih nepremičnin ni mogoče prodati po vsaj približno ustreznih vrednostih. Tipičen primer je Kempinski Palace. Za njegovo prenovo je Istrabenz Turizem leta 2008 namenil približno sto milijonov evrov, leta 2010 ga je začel prodajati, upajoč na nekaj več kot 70 milijonov evrov. Po štirih letih v Portorožu in medijih kroži še vedno »pravljični« domnevni znesek 40 milijonov evrov, nekateri kupci pa so ponujali pičlih 15 milijonov evrov. A resnih kupcev sploh ni. Portoroški hotelirji se zelo hudujejo nad državo, ki je za vse Istrabenzove hotele naračunala za približno 1,1 milijona evrov davkov, iz česar bi lahko sklepali, da so po Gursovih vrednotenjih ti hoteli na trgu vredni 147 milijonov evrov. 

Občina Koper je nameravala z včerajšnjo dražbo nepremičnin iztržiti 1,249 milijona evrov, a so na dražbo s ponujenimi 24 nepremičninami prišli le trije kupci in kupili dve manjši parceli in en gostinski lokal v skupni vrednosti 181.358 evrov brez DDV. V drugih obalnih občinah je podobno.

Časi za prodajo nepremičnin v Sloveniji niso najboljši. Celo eni od nepremičninsko najbolj privlačnih občin v državi ne uspe več prodajati nepremičnin. Na dražbo so uvrstili poslovne lokale, stanovanja in parcele po zmernejših cenah. V glavnem so ponujali nepremičnine vredne do 100.000 evrov. Pojavili so se le trije kupci, in še to vsak za svojo nepremičnino, zaradi česar je lahko vsak kupil nepremičnino po izklicni ceni. V dveh primerih je šlo za funkcionalno zemljišče, s katerima sta prebivalca s Škofij povečala svojo posest. V tretjem primeru je šlo za poslovni lokal ob stadionu Bonifika v velikosti 96 kvadratnih metrov, za katerega je podjetje Grafist ponudilo izklicno ceno 142.290 evrov. V preteklosti je to že bil gostinski lokal Stadium Pub, prejšnja najemnica pa je dejavnost opustila. Ker v razpisu za javno dražbo ni bilo izrecno določeno, da mora kupec lokal plačati z gotovino, bo imel Grafist možnost nakup opraviti s pobotom terjatev, ki jih ima gradbeno podjetje do občine, saj je »dvorni« gradbinec v koprski občini.

Znižujejo cene, a ne pomaga

Težave pri prodaji nepremičnin imajo vsi, vzrokov pa je več. Na obalnem območju je skoraj tisoč novih in neprodanih stanovanj, ki so jih v zadnjih osmih letih prepogumno gradili zdaj večinoma propadli slovenski gradbinci. Tako je stečajni upravitelj GPG Inženiringa Jože Patty pred dvema mesecema neuspešno prodajal 215 stanovanj iz naselja Nokturno – novega naselja strahov – in to za ceno 46 milijonov evrov, a kupca ni bilo. Večina poznavalcev meni, da upniki (banke) s prodajo v paketu ne bodo mogli prodati premoženja. Izvedeli pa smo, da se stečajni upravitelj pripravlja na nove dražbe, na katerih bo poleg nižjih cen ponujena možnost prodaje z zniževanjem, in ne zviševanjem cene.

Stečajna upraviteljica Kraškega zidarja Simona Goriup pa je povedala, da za območje izolske Ladjedelnice, ki so jo lani konec leta prodajali za 7,8 milijona evrov, pripravljajo novo dražbo, ko bodo isto zemljišče ponujali po ceni od 4,7 do 6,8 milijona evrov.

V nepremičninski agenciji Villa nepremičnine je Vlasta Lovrečič povedala, da so v zimskih mesecih imeli nekaj prometa in da so manjša vseljiva stanovanja v piranski občini prodajali po 1600 do 2000 evrov za kvadratni meter. Dvosobna stanovanja, ki so jih pred leti kupovali po 150.000 do 160.000 evrov, so zdaj prodajali po 90.000 do 120.000 evrov. Kupcev (predvsem iz Rusije) bi bilo več, če bi Slovenija omogočala takšno prodajo nepremičnin Neevropejcem, kot jo omogočajo Španija, Grčija in Bolgarija, kjer kupci nepremičnin lahko postanejo rezidenti in ponekod z nakupom pridobijo celo državljanstvo. Stanka Premru Lovšin iz Casa Bele pa je povedala, da so cene stanovanj od 1500 do 2000 evrov za kvadratni meter, cene parcel pa od sto do 200 evrov za kvadratni meter.

Nezanimiv tudi Kempinski Palace

Za nevsakdanjo prodajo stanovanj se je odločila tudi občina Piran. Prodala bi vseh svojih 182 stanovanj z neprofitno najemnino, če bi sedanji najemniki privolili v to. Ocenili so, da bi takšna stanovanja lahko prodajali po približno 1300 evrov za kvadratni meter (seveda bi morali prej opraviti cenitve). Občina bi izkupiček namenila za nakup drugih stanovanj in jih oddala vsaj nekaterim od 98 čakajočih na prednostni listi za socialna stanovanja. Najemniki bi sicer imeli prednost pri nakupu, toda problem bi nastal, če bi se našel drugi kupec in bi zvišal ceno, saj bi se v takem primeru najemnik znašel v stanovanju, ki bi postalo privatna last.

Kako popolnoma sesut je nepremičninski trg, govori tudi dolgoletna neuspešna prodaja portoroškega hotela Kempinski Palace. Za njegovo prenovo je Istrabenz Turizem leta 2008 namenil približno sto milijonov evrov, zdaj ne najdejo kupca niti za 40 milijonov. Portoroški hotelirji se ob tem zelo hudujejo nad državo, ki je za vse Istrabenzove hotele naračunala približno 1,1 milijona evrov davkov, iz česar bi lahko sklepali, da so po Gursovih vrednotenjih ti hoteli na trgu vredni 147 milijonov evrov. Tu je še ena uganka, kako so prišli geodeti do takšne vrednosti, ker je nikakor ni mogoče doseči na trgu, saj nizka kupna moč in bančni krč tudi vplivata na nepremičninki trg.