Na okopih zaradi suhega zadrževalnika

Celje – Čeprav so suhi zadrževalnik, ki bi pred poplavami rešil krajane Gajev, lani zaradi težav s pridobivanjem zemljišč že črtali iz protipoplavnih ukrepov, so ga letos vendarle začeli graditi; in to pospešeno zaradi črpanja evropskih sredstev. Kmetje, ki bodo imeli v primeru poplav pod vodo do 40 hektarjev zemljišč, kmetijskega ministra Dejana Židana pozivajo, naj reši kmetijsko zemljo. Po izračunih bi imeli poplavo enkrat na 20 let.

Kmetje, ki jutri na Ljubečni pripravljajo protest, so ministru Židanu zapisali, da z gradnjo suhega zadrževalnika ministrstvo za okolje in prostor (MOP) uničuje najboljšo kmetijsko zemljo. Pritožba na gradbeno dovoljenje ni več možna, na voljo je le že upravni spor. Ta je po besedah kmetov nujen, saj bo voda ob morebitnih poplavah zalila od 35 do 40 hektarov kmetijskih zemljišč.

Okoli 17 kmetov iz Ljubečne, Šmiklavža in Lipovca pri Škofji vasi zahteva takojšen preklic gradbenega dovoljenja. Kot pravijo, ne nasprotujejo gradnji suhega zadrževalnika, a razlite vode na svojih zemljiščih nočejo. Kot navajajo, so jim na ustni obravnavi 3. novembra povedali, da bo treba vrniti evropska sredstva, če suhega zadrževalnika ne bo: »Pri tem se sprašujemo, ali smo za nastalo problematiko krivi mi kmetje oziroma naša najboljša kmetijska zemljišča, ki nam dajejo vsakdanji kruh?«

Ogorčeni so, ker jih nihče ni vprašal za soglasje, da bodo njihova zemljišča poplavljena, MOP tudi ni pridobil soglasja ministrstva za kmetijstvo. Menijo, da je bila ustna obravnava o zadrževalniku farsa, saj je Arso še isti dan izdal sklep, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ustreza projektnim pogojem. »Kako je mogoče že na dan razprave izdati sklep, če je razprava potekala do 15. ure?«

Voda na dvajset let

Zapletov s suhim zadrževalnikom na Ljubečni je bilo ogromno, MOP pa je v zadnjem letu le pridobil zemljišča za gradnjo. Kot pravijo na MOP, so hkrati spremenili lokacijo zadrževalnika in ga pomaknili bližje avtocesti, da bi manj posegli v kmetijska zemljišča, za katera so ugotovili, da so bila v preteklosti zaradi svoje slabše kakovosti in zadrževanja vode že osuševana. Na MOP še poudarjajo, da se je z drugimi protipoplavnimi ukrepi na območju celotne Mestne občine Celje zmanjšala statistična verjetnost poplav. Po zemljiščih kmetov bi se tako voda razlila le na vsakih 20 let, tam pa bi se zadrževala največ 48 ur.

Kmetje jezni pravijo, da so bile melioracije v preteklosti vsiljene, tako kot je zdaj suhi zadrževalnik, poplav pa bi se lahko po njihovem rešili že z rednim čiščenjem Ložnice in poglobitvijo struge. Predsednik KS Ljubečna Gorazd Železnik jih razume: »Pred leti so sodelovali pri melioracijah, udarila jih je suša, pa nikoli niso dobili tistega, za kar so se dogovorili. Pristojnim ne verjamejo več. Na tem območju ni rešen problem kanalizacije in bojijo se, da bi se pri napolnitvi zadrževalnika razlile fekalije.«

Zemlja proti poplavni varnosti

Alenka Golež, predsednica KS Trnovlje, je zavrnila navedbe, da so krajani Gajev sami krivi za nesreče, če so si hiše zgradili na poplavnem območju: »Naselje so začeli graditi v 60' letih, poplav takrat ni bilo. Težave so se začele z gradnjo industrijske cone, del »krivde« nosi tudi avtocesta. Do sedaj se je na protipoplavni varnosti že precej naredilo, stanovalci to izredno cenijo, vendar vsi ti ukrepi ne bodo imeli predvidenega učinka, če suhega zadrževalnika ne bo.«

Za zdaj so v Gajih lahko brez skrbi, saj kmetijsko ministrstvo očitno ne bo ukrepalo, kot si želijo kmetje. Z ministrstva so namreč sporočili, da v tem primeru njihovo soglasje ni bilo potrebno, ker zadrževalnik gradijo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev občine, ki dovoljujejo načrtovanje vodnih ureditev na območju kmetijskih zemljišč. Opozorili so še, da so lastniki že zdaj upravičeni do odškodnine, če bodo zemljišča poplavljena in da je pri umeščanju suhih zadrževalnikov situacija posebna: »Njihova primarna funkcija je zagotavljanje poplavne varnosti naseljenih območij, zato je izbira njihove lokacije pogojena z lokacijo poselitvenih območij, vodotokov, obliko terena in predvideno kapaciteto zadrževanja.«