Tiskane izdaje
»Na žalost živimo v družbi, kjer je parada ponosa še vedno potrebna. Še vedno smo priča homofobnim izpadom, izključevanju, sovražnemu govoru in nasilju,« je v nagovoru v sklepnem delu povorke na Novem trgu dejal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič. Poudaril je, da ne smemo pristati na to, da so posamezniki in družbene skupine odrinjene na rob le zato, ker so drugačni od večine. In prav zato je po njegovih besedah pomembno, da »vsi skupaj rečemo ne sovraštvu in izključevanju, kličemo k spoštovanju, strpnosti in sprejemanju drugačnosti«.
Na bolje? Ne ravno ...
Kot je ugotavljala predsednica Društva Parada ponosa in vodja letošnjega programa Simona Muršec, pa žal vidijo in izkušajo tudi na lastni koži, »da se naša družba zares ne spreminja na bolje«. Opozorila je, da Ljubljana še vedno iz lokalov zaradi spolne usmerjenosti odslavlja geje. Slovenija »deportira in ilegalizira ljudi, ki ne ustrezajo nekim imaginarnim kriterijem slovenstva. Evropa pa se obdaja z mejami, žicami, zidovi - tako tistimi fizičnimi, kot tistimi mentalnimi,« je nanizala.
Zbrane je pozvala, naj skupaj in v solidarnosti vedno znova naslavljajo vse oblike strukturne diskriminacije, rasizem, seksizem in mizoginijo, ksenofobijo in nacionalizem, kapitalizem, diskriminacijo na podlagi telesnih sposobnosti, homofobijo, transfobijo in vse druge oblike zatiranja na podlagi identitete ali osebnih okoliščin. »To so sistemi in ideologije, ki nas zatirajo, in nobeden zares ne deluje brez soodvisnosti od drugega. Zato je nujno, da so tudi naši boji povezani, solidarni in predvsem intersekcionalni,« je dejala.
Parada po ulicah prestolnice sicer predstavlja vrhunec dogajanja, a mesec ponosa je LGBTIQ+ skupnost obeležila z več kot 40 dogodki po vsej državi. Za osrednjo temo so letos izbrali prav intersekcionalnost - prepletenost identitet in osebnih okoliščin. Kot so opozorili, so namreč oblike zatiranj, ki so pogosto razumljene kot ločene (na primer rasizem, diskriminacija na podlagi razredne pripadnosti, seksizem in ksenofobija), v resnici vzajemno soodvisne in že po naravi presečne in skupaj sestavljajo enoten sistem zatiranja.
V sklepnem delu parade, na kateri je bilo videti številne mavrične zastave in balone, so prebrali tudi poslanico ljubljanskega župana Zorana Jankovića, v kateri je poudaril, da je »Ljubljana mesto, v katerem ne govorimo o sprejemanju enakosti, ampak enakost dejansko živimo«.
Prva parada pri nas je bila leta 2001
Prva parada ponosa v Sloveniji v Sloveniji je bila leta 2001, ki so jo organizirali kot odziv na dogodek v enem od ljubljanskih lokalov, kjer varnostniki vstopa niso dovolili gejevskemu aktivistu, češ da »lokal ni za tako vrsto ljudi«.
Kot prvo parado ponosa v svetu sicer štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti.
