Na poti do legalizacije

Ljubljana - »Stvari se spreminjajo in to, da je četrtna skupnost Center na Metelkovi organizirala srečanje okoliških prebivalcev, je velik napredek,« je včeraj v avtonomnem kulturnem centru (AKC) Metelkova mesto povedal Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana (MOL). Grilc je poudaril, da se je s tem, ko je MOL lani postala lastnica Metelkove, odprla možnost za začetek procesa urejanja statusa tega prostora.

Del tega procesa je dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), v katerem so MOL in predstavniki Metelkove opredelili celoten investicijski projekt prenove in nadaljnji razvoj Metelkove. Ta dokument po Grilčevih besedah ugotavlja, kaj je Metelkova v prostorskem, produkcijskem in socialnem smislu.

 

Cilj trenutnega delovanja je izvesti projekt tako, da se bodo objekti na Metelkovi legalizirali, pridobili uporabna dovoljenja, komunalno opremili, dosegli osnovne varnostne standarde za obiskovalce in ustvarjalce ter tudi protihrupno zaščitili, so se strinjali predstavniki MOL in AKC Metelkova. Tako je del DIIP tudi preverjanje možnosti za postavitev protihrupne ograje. Prav prevelik hrup je namreč eden najbolj motečih dejavnikov za nekatere okoliške prebivalce. Nekaj se jih je včeraj tudi udeležilo predstavitve Metelkove in ti so poudarili preglasne koncerte ter vpitje in popivanje mladih po končanih dogodkih, ki da jim povzročajo neprespane noči. Zato je ena izmed udeleženk razprave predlagala, naj se kulturni dogodki organizirajo v »razumnih urah« (med 12. in 22. uro), nato pa naj se prostor zapre.

 

»Povsod, kjer se je odprl prostor za zabavo za mlade, je nastal podoben konflikt z okoliškimi prebivalci,« je opozoril Jani Kovačič, umetnik in filozof, ki živi v okolici Metelkove. Poudaril je, da so mladi pod hudim pritiskom, zato je vprašanje, kaj bo z njimi, če prostore, kot je Metelkova, zapremo.