Na poti k evropsko prevedljivemu ogrodju kvalifikacij

Ljubljana – Med cilji evropske komisije za leto 2012 je tudi to, da bi imel takrat vsak evropski diplomant v svoji prilogi k diplomi zapisano tudi evropsko kvalifikacijsko raven. Zato morajo vse članice EU do prihodnjega leta pripraviti nacionalno ogrodje kvalifikacij ter ga tudi umestiti v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (EOK). To so doslej opravile štiri članice EU – Irska, Malta, Portugalska in Velika Britanija –, naša država pa je po letu dni priprav dobila predlog enotnega slovenskega ogrodja kvalifikacij (SOK), o katerem se je prejšnji teden začela večmesečna javna razprava. Pomen tega dokumenta kaže dejstvo, da bo, med drugim, jasno opredelil razmerja med vsemi vrstami izobrazbe in poklicnimi kvalifikacijami. Pri uvrščanju naj bi upoštevali kompetence, znanje in veščine. Pri nas je za zdaj predlaganih deset kvalifikacijskih ravni, evropsko ogrodje pa jih ima osem.

SOK je pripravila medresorska ekspertna skupina, odslej pa se bo z usklajevanjem nacionalnih stališč o kvalifikacijskem ogrodju in z njegovo evropsko pretvorbo ukvarjal predvsem Center RS za poklicno izobraževanje (CPI), ki je določen za slovensko referenčno točko na tem področju. Naš sogovornik, direktor CPI Elido Bandelj, pa je tudi član evropske skupine za nadzor izpolnjevanja dogovora o pripravi kvalifikacijskih ogrodij.

Katere so stične točke določanja kvalifikacijskih okvirjev v državah EU?

Bolj ali manj vse evropske države so za temelj razvrščanja kvalifikacij izbrale nacionalna ogrodja, kar tudi pomeni, da z izjemo Malte niso privolile v avtomatski prenos evropskih osmih ravni. Vlogo evropskega ogrodja omejujejo na pretvornika kvalifikacij iz nacionalnih ogrodij. Zato se ogrodja, ki so jih doslej pripravile posamezne države, med seboj zelo razlikujejo, kar bo jasno razvidno iz nastajajočega evropskega portala kvalifikacijskih okvirjev. Vsaka država pa je dolžna predstaviti svoje ogrodje in njegovo predvideno umestitev v evropski kvalifikacijski okvir ter to zagovarjati pred implementacijsko skupino, katere član sem.

V preteklem letu je bilo slišati kar precej očitkov o zamujanju Slovenije pri pripravi SOK. Kako daleč so pri tej pripravi v drugih državah?

Mislim, da prav velike zamude ni, saj so si vse države v EU vzele nekaj časa za pameten razmislek o umestitvi svojih kvalifikacij doma in v evropskem prostoru. Večina bo to delo končala konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta, torej takrat, ko to predvidevamo tudi mi.

Kaj pravite o mnenjih, da bi pri nas precej laže izvedli bolonjsko prenovo in naredili strategijo razvoja visokega šolstva, če bi že imeli to ogrodje kvalifikacij?

Težko presojam, kakšne težave je to povzročilo, saj nikoli nisem delal v visokem šolstvu. Kot član evropske skupne pa vem, da so mnoge države uvedle bolonjsko obliko študijev, ne da bi sploh imele lastne kvalifikacijske okvirje, kaj šele, da bi jih prevedli v evropski kvalifikacijski okvir. Sedaj pa večina držav ravna tako kot mi, da v enotni kvalifikacijski okvir uvrščajo že obstoječe kvalifikacije in tiste, ki bodo še nastajale. S tem je tudi izpolnjen cilj, da ogrodja omogočajo primerljivost kvalifikacij in diplom, na nacionalni in evropski ravni.

Glede na omenjeno vztrajanje evropskih držav pri različnih nacionalnih ogrodjih kvalifikacij se zdi precej dvomljivo, da se bodo zdaj laže in hitreje primerjale izobrazbe in diplome ...

Vsi si želimo, da bi priprava nacionalnih kvalifikacijskih ogrodij in njihova umestitev v evropski okvir dosegla svoj namen, namreč prost pretok na evropskem trgu dela. Res pa je, da o tem obstajajo različna mnenja, in nekatere države še vedno vztrajajo, da so potrebni bilateralni dogovori o priznavanju kvalifikacij.

Očitno torej ostaja nezaupanje v omenjene evropske pretvorbe nacionalnih kvalifikacij?

Gotovo je še nekaj nezaupanja.

Verjetno bi bilo precej laže, če bi se države odločile za evropsko kvalifikacijsko ogrodje, ki je z osmimi ravnmi presenetljivo podobno temu, kar smo v Sloveniji že imeli. Bi bilo res tako narobe, če bi sledili zgledu Malte?

Mislim, da se bo kar veliko držav odločilo za osemstopenjsko lestvico. Nisem poklican soditi, ali bi bila ta primerna tudi za Slovenijo, navsezadnje nisem član nacionalne ekspertne komisije, ki je pripravila predlog SOK in ki jo je imenovala vlada. Na sestanke me vabijo zato, ker sem v evropski implementacijski skupini. Upam, da se bo najboljša rešitev za nas pokazala v razpravi, ki jo pričakujemo. Pri tem je treba vedeti, da to nacionalno ogrodje ni samo za razvrščanje izobrazbenih ravni, kot to navadno pojmujemo, temveč za razvrščanje vseh vrst kvalifikacij.

Kako ste v CPI začeli izpolnjevati vaše naloge pri pripravi SOK in njegove umestitve v EOK?

CPI je nacionalni koordinator teh projektov, ki jih finančno podpira evropski socialni sklad. Pri tem delu moramo sodelovati z različnimi resorji, zelo pomembno vlogo ima tudi Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Mi torej nismo ekskluzivni nosilci projekta, temveč le skrbimo, da država izpolni svoje obveznosti v zvezi z nacionalnim in evropskim ogrodjem kvalifikacij.