Tiskane izdaje
Spodnja Slivna - Ob 170-obletnici slovenske narodne zastave je danes pred pomnikom Geoss v Spodnji Slivni, v organizaciji društva Heraldica Slovenica, potekala slovesnost, na kateri so pripadniki slovenske vojske slovesno razvili tribarvnico. Slavnostni govornik je bil predsednik Združenja Veteranov slovenske osamosvojitve (VSO) Aleš Hojs, ki je spoštljivo spregovoril o narodnih in državnih simbolih.
Po prepričanju Hojsa nacionalna identiteta ni nekaj, kar bi bilo prirojeno, niti ni naravno pridobljeno v času odraščanja, ampak je v največji meri privzgojeno in začuteno po starših in prednikih. »V sodobnem svetu, ko živimo v odprti družbi, ko smo nemalokrat bombandirani z utopičnimi in meni nerazumljivimi idejami o svetu brez meja, in ko se spet srečujemo s kulturami, ki so daleč od naših krščanskih, sta ravno nacionalni ponos in identiteta tista, ki jima je treba nameniti posebno skrb,« je povedal Hojs in poudaril, da pri tem ne gre za nacionalizem, saj ta rabi pravega ali namišljenega zunanjega sovražnika, ampak gre, po njegovem, za domoljubje, ki ohranja to deželo slovensko. Spomnil je tudi na umiranje slovenskih fantov v manj kot sto letih pod različnimi zastavami več držav.
Foto: Bojan Rajšek/Delo
»Mnogi so dali svoja življenja tudi tako, da so streljali druga na drugega za simbole Italije in Avstro-Ogrske, da so jih vpoklicali in mnoge ubili v boju za kljukasti križ in rdečo zvezdo in to ni prispevalo k zavedanju naše identitete in k spoštovanju simbolov,« je prepričan Hojs, ki vzroke za nespoštovanje državnih simbolov vidi tudi v polpretekli zgodovini, »ko smo simbole in zastave častili v enopartijskem sistemu in lažnega izkazovanja pripadnosti državi v kateri nikoli nismo resnično želeli živeti«. Zbrane je spomnil na nedržavotvorno obnašanje posameznikov, ko se le nekaj ur pred razglasitvijo slovenske samostojnosti politiki niso uspeli poenotiti o tem, kake simbole bomo imeli. Zavzel se je, da državnih simbolov nikoli ne oskrunimo ali omalovažujemo. »Lani sem prav na tem mestu izrekel željo, da bo tudi na ljubljanskem gradu nekoč trajno zavihrala slovenska zastava. To se žal v tem letu ni zgodilo. Prišel bo dan, ko bo tudi temu tako,« je sklenil Hojs.
Zbranim sta spregovorila tudi litijski župan Franci Rokavec in avtor grba in zastave Marko Pogačnik.
Hribovšek: Zastava mora biti izrazita in unikatna
Predsednik društva Heraldica Slovenica Aleksander Hribovšek je za spletno Delo spregovoril o odnosu ljudi do narodnih simbolov in med drugim o pravilnem izobešanju zastave ter o smiselnosti zamenjave slovenske zastave, ki je podobna slovaški in ruski. Po njegovem prepričanju izobešanje zastave ob praznikih in njena uporaba na športnih prireditvah še niso neizpodbiten odraz spoštovanja. »Ni zgolj pomembno, da zastavo izobesimo, ampak tudi na kakšen način, v kakšnem stanju je in kako jo hranimo. Prav zaradi neprijetnosti, ki se pogosto pripetijo ob uporabi zastave (kršenje zakonodaje, neprimeren videz zastave, itd.), smo se konec lanskega leta v društvu Heraldica Slovenica odločili za izdelavo informativne spletne strani (https://www.izobesi-zastavo.si), ki je posvečena zastavi in spodbuja njeno zgledno državljansko uporabo,« je povedal Hribovšek. Spomnil je, da ustava pri zastavi predpisuje razmerje stranic 1:2, medtem ko nekatere šole izobešajo zastave navpično, ki so v razmerju 1:3, s čimer je kršen 17. člen zakona o grbu, zastavi in himni, ki tako početje prepoveduje.
Foto: Bojan Rajšek/Delo
Na vprašanje ali meni, da bi bilo treba slovensko zastavo zamenjati, saj je podobna slovaški in ruski je Hribovšek rekel, da so zastave pripomočki za signalizacijo in identifikacijo, katerih predpogoj je unikatnost, izrazitost in jasnost. »Če zastave niso izrazite in unikatne, ne opravljajo dobro svoje funkcije. Če obstajajo na svetu tri državne zastave, ki jih med sabo zelo težko ločimo že na sto metrov, je z njimi nekaj zelo narobe. Da je ironija še večja, imamo skoraj identično zastavo z državo, ki nosi skoraj identično ime. Menim, da ni nikoli prepozno za izboljšanje nacionalnih simbolov. Vsaka izboljšava doprinese večjo prepoznavnost,« je prepričan Hribovšek.
Na gradu naj plapola ljubljanska zastava
Na vprašanje, ali bi morala na ljubljanskem gradu plapolati slovenska zastava namesto zastave mestne občine Ljubljana je Hribovšek odgovoril: »Glede tega imam zelo liberalen odnos. O tem odloča lastnik posestva ali stavbe, v tem primeru ljubljanska mestna občina, zato imajo vso pravico, da izobesijo lokalno zastavo. Če se ozremo po Evropi opazimo različne prakse, vendar najpogosteje na gradovih plapola nacionalna zastava. V Avstriji na primer je zastav več, poleg državne, visita tudi deželna in mestna. To si lahko ogledamo na solnograškem gradu. Buckinghamska palača je poseben primer; ko je kraljica doma, izobesijo kraljevo zastavo Royal Standard, ko kraljica zapusti svoje posestvo, pa izobesijo nacionalno zastavo«.
