Tiskane izdaje
Lig, Vitovlje – Letošnja letina kostanja je sicer boljša od lanske, še vedno pa je pridelovalcem veliko škode v nasadih povzročila kostanjeva šiškarica. Osica, ki uničuje cvetne popke kostanja, je pridelek v veliko nasadih na Goriškem že predlani in lani oklestila za več kot polovico, ponekod pa škoda presega 70 odstotkov. Škodljivec je vsako leto bolj navzoč, država pa kljub temu še ni našla ustreznega načina za ustavitev pohoda najhujšega škodljivca pravega kostanja.
»Povpraševanje po našem kostanju je vedno veliko. Za praznik kostanja, ki ga prirejamo že vrsto let, tako vsako letos spečemo najmanj tristo kilogramov kostanja, a obiskovalci so ga pojedli tudi že okrog petsto kilogramov. Večino kostanja za praznik priskrbita dva večja ponudnika iz teh krajev, letos pa smo se morali znajti tudi tako, da smo ga nekaj kupili za rezervo,« priznava Simon Žnidarčič, predsednik Turističnega društva Kolovrat Lig, ki je na Ligu pred kratkim pripravil že tradicionalni praznik kostanja.
Kostanja čedalje manj
Nekaj podobnega se je zgodilo na nedavnem prazniku kostanja v Vitovljah: vitovske marone so prodajali sveže, pekli pa so kostanj, ki so ga nabrali v Goriških brdih. Glavni krivec za občutni manjši pridelek je v krajih, kjer je kostanj nekoč najbolj uspeval – gre za območje Vitovelj, Goriških brd, Liga, Ravnice in Pedrovega nad Branikom – brez dvoma kostanjeva šiškarica. In če so kostanj s teh območij nekoč prodajali v Gorico, Trst in celo na Dunaj, danes pa bi bilo njegovo gojenje lahko tudi njihova pomembna dopolnilna dejavnost kmetij, temu ni tako. Po besedah Antona Peršiča, gojitelja kostanja iz Vitovelj, se je namreč od nekdanjih nasadov ohranilo le pet odstotkov, saj so s pojavom kostanjevega raka številne posekali.
Na težave, ki jih je na Goriškem v zadnjih letih povzročila kostanjeva šiškarica, je sicer že maja lani opozoril tudi novogoriški poslanec Mirko Brulc, ko je izpostavil, da so navzočnost škodljivca ugotovili že leta 2008 kar na 900 hektarih gozodov v zahodni Sloveniji ter da na Zavodu za gozdove Slovenije pričakujejo, da se bo njegovo širjenje nadaljevalo, tako da se bo v nekaj letih razširil čez celotno Slovenijo.
V Evropi učinkovitega insekticida ni
Kostanjeva šiškarica, ki je v Evropi poznana kot najhujši škodljivec pravega kostanja, se je v nekaj letih razširila skoraj po celotnem ozemlju Italije, v južnem delu Francije, na Hrvaškem, z njo pa se spopadajo tudi na Madžarskem, v Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v Nemčiji. V Evropi zaenkrat ne poznajo učinkovitega zatiranja tega škodljivca z insekticidi. Kot edino učinkovito in tudi okoljsko sprejemljivo se je v nekaterih državah v Evropi pokazalo biotično zatiranje s pomočjo naravnega sovražnika parazitoida Torymus sinensis, ki ga želijo preizkusiti tudi v Sloveniji, da bi dolgoročno zmanjšali populacijo kostanjeve šiškarice.
»Po podatkih iz preteklih let in tudi letošnjega leta se je kostanjeva šiškarica razširila na večjem delu ozemlja Slovenije, kjer raste pravi kostanj. Škodo povzroča predvsem v intenzivnih nasadih kostanja na Primorskem, kjer so v zadnjih letih v najbolj napadenih nasadih pravega kostanja zabeležili zmanjšanje pridelka za več kot 70 odstotkov,« priznava Matjaž Emeršič iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Italijani uvozili naravnega sovražnika
Sosedje v Italiji so s Kitajske sicer že uvozili naravnega sovražnika škodljivca in tako odpravili težavo, pri nas pa je do takšnega ukrepanja očitno še precej zadržkov. Za podobno biotično zatiranje kostanjeve šiškarice se je odločila tudi Francija, medtem ko Švica doslej ni dovolila vnosa tega parazitoida.
Kot pojasnjuje Emeršič, v naši državi zahteve za vnos in uporabo tujerodnih vrst za namene biotičnega varstva rastlin določa zakon o zdravstvenem varstvu rastlin, ki predpisuje, da je za vnos in uporabo tujerodnih organizmov treba pridobiti dovoljenje Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki ga ta izda na podlagi ugotovitve, da poseg v naravo ne ogroža naravnega ravnovesja ali biotske raznovrstnosti, v skladu s predpisi na področju ohranjanja narave. Vnos rastlin ali živali tujerodnih vrst ureja zakon o ohranjanju narave, ki določa, da lahko ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, izjemoma tudi dovoli naselitev rastlin ali živali tujerodnih vrst, če se v postopku presoje tveganja za naravo ugotovi, da poseg v naravo ne bo ogrozil naravnega ravnovesja ali sestavin biotske raznovrstnosti. Zato je treba pripraviti presojo tveganja za naravo.
Posodobili oceno tveganja za naravo
Fitosanitarna uprava RS (FURS) je sicer že pred časom naročila predhodno oceno tveganja za naravo ob morebitnem vnosu tujerodnega naravnega sovražnika kostanjeve šiškarice. Študijo je izdelala Biotehniška fakulteta, ki meni, da je uporaba parazitoida Torymus sinensis na območju Goriške dopustna. Toda, kot pravi Emeršič, so letos na podlagi novih dejstev, ki so bila ugotovljena v zvezi z uporabo Torymus sinensis za zatiranje kostanjeve šiškarice, na Biotehniški fakulteti posodobili presojo tveganja za naravo. Prav tako je bila letos vložena vloga, tako da bo glede vnosa in uporabe Torymus sinensis odločala Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin skupaj z direktoratom za okolje na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
