Tiskane izdaje
Ena največjih anomalij slovenskega financiranja zdravstva je dejstvo, da temelji na prispevkih zaposlenih ljudi, torej delavcev. Za zdravstvo plačujejo v povprečju 200 evrov, mnogi pa tudi več sto evrov na mesec (13,45 odstotka od bruto plače). Vsi drugi plačujejo za zdravstvo odstotkovno manj, in to po skoraj sto različnih prispevnih osnovah. Intervencijski zakon vsaj deloma izenačuje prispevne stopnje in s tem popravlja največje socialne nepravičnosti.
Okoli 170.000 ljudi, ki imajo prihodke od avtorskih, podjemnih, svetovalnih pogodb in sejnin, doslej od teh prihodkov ni plačevalo za zdravstvo nič, po novem pa bodo plačevali 6,36 odstotka od bruto zneska (glej tabelo zgoraj). Skupaj bo to prineslo 16,8 milijona evrov na leto.
Popoldanski samostojni podjetniki (s. p. ob redni službi) so zdaj od svoje podjetniške dejavnosti plačevali za zdravstvo 4,55 evra (za poškodbe pri delu), po novem bodo plačevali 32 evrov. Skupaj bo to 3,2 milijona evrov na leto.
Pravi samostojni podjetniki, ki plačujejo zdaj (večina plačuje od najnižje osnove) 105 evrov, bodo plačevali najmanj 133 evrov, skupaj na letni ravni 14,6 milijona.
Kar 80.000 ljudi v državi plačuje zdaj le 14 evrov, vendar imajo vse pravice. To so tako socialno šibki (najšibkejšim plačujejo občine in država) kot tudi ljudje z velikimi prihodki, pridobljenimi z raznimi pogodbenimi deli in sejninami. Ti bodo namesto 14 odslej plačevali 32 evrov, poleg tega pa še 6,36 odstotka od zasluženega pogodbenega bruto zneska. Enak znesek, torej 32 evrov, bodo plačevale tudi občine za socialno šibke. Vrhunski športniki – v državi imamo zdaj tri takšne – doslej niso plačevali nič, odslej bodo 46 evrov.
Dividende in najemnine – torej prihodek od kapitala – tudi vnaprej ne bo obdavčen, čeprav je zakon prvotno to predvideval, a se koalicija okoli tega določila ni mogla uskladiti.
Intervencijski zakon – zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (novela ZZVZZ) pa prinaša še dvoje velikih novosti. Ureja čezmejno zdravstveno varstvo, ki bo uveljavljeno oktobra z evropsko direktivo, ugodilo pa bo tudi opominu evropske komisije o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Evropa zahteva, da kapital ne sme biti oviran in zato mora biti ves dobiček zasebnih zavarovalnic namenjen lastnikom. Ti so si doslej lahko razdelili polovico dobička, polovica pa je šla v rezerve. Akumulirane rezerve se bodo po tem zakonu preoblikovale v kapitalske rezerve.
