Tiskane izdaje
Povedano podrobneje: na vprašanje, ali bi na morebitnem referendumu glasovali za potrditev arbitražnega sporazuma s Hrvaško ali proti, je 48,5 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi glasovali za. Da bi glasovali proti, jih je odgovorilo 36,9 odstotka. Na vprašanje jih ni znalo ali želelo odgovoriti 14,6 odstotka.
Delež teh, ki bi glasovali proti arbitražnemu sporazumu, znaša več kot tretjino vseh sodelujočih v anketi, kar sicer ni zanemarljivo, a je vendar bistveno manjši kot delež tistih, ki bi glasovali za. Na referendumu pač štejejo samo tisti, ki oddajo glasovnice.
Če bi bil referendum jutri, bi bila po napovedi Dela Stik udeležba na njem okoli 40-odstotna. Toliko anketiranih (natančneje 39,7 odstotka) je namreč zatrdilo, da bi se referenduma zagotovo udeležili. Kot pokaže podrobnejši pregled, bi se ga udeležili predvsem starejši, upokojenci in potencialni volivci opozicijskih strank.
Če upoštevamo samo te, ki bi se referenduma udeležili, je rezultat podoben, čeprav ne povsem: za bi jih glasovalo 46,8 odstotka, proti 39,8 odstotka, z ne vem pa jih je odgovorilo 13,4 odstotka. Še vedno je torej delež za prepričljivo večji kot delež proti.
Kaj pa neopredeljeni, tisti anketirani, ki so odgovorili z ne vem? Tem so postavili dodatno vprašanje, kam se bolj nagibajo: za potrditev arbitražnega sporazuma ali proti njej. Pokazalo se je, da je tudi med temi več naklonjenih potrditvi sporazuma. Takšnih je 34,1 odstotka od neopredeljenih, proti potrditvi jih je 19,6 odstotka, 46,3 odstotka pa jih je tudi v drugo odgovorilo z ne vem.
Povejmo še, da so anketirani večinoma menili, da je Borut Pahor storil prav, ko je ta teden podpisal arbitražni sporazum s Hrvaško, da pa se večini referendum ne zdi primerna oblika reševanja tega vprašanja. Zato tudi pričakovana udeležba na morebitnem referendumu ni posebno velika. Če bi bil referendum jutri, bi bila po napovedi Dela Stik udeležba na njem okrog 40-odstotna.
Več v današnji tiskani izdaji Dela
