Tiskane izdaje
Celje − V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps) se ne strinjajo z uvajanjem enostranskih ukrepov plašenja in streljanja kormoranov, plenilcev, ki so po besedah članov Ribiške družine Celje v zadnjih dneh pobili na stotine rib. Predstavniki Doppsa opozarjajo, da se odločbe za odstrel izdajajo nelegalno, argumentacija je enostranska, z izkrivljenimi resnicami, plašenje in odstrel pa bosta imela močne negativne posledice na paleto nedolžnih vrst vodnih ptic, ki v obdobju zimovanja v Sloveniji nimajo drugih zatočišč.
»Zaradi enostranskega pristopa pri upravljanju rib v celinskih vodah nam je v Sloveniji povsem spodletelo pri zagotavljanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti. Trenutno upravljanje ribjih populacij večinoma izključuje naravne komponente ekosistema, ki so pogoj za njegovo delovanje, skrb vzbujajoče pa je, da so predlagani ukrepi usmerjeni v akcije, ki bodo to stanje še poslabšali,« je prepričan Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog.
Pojav kormorana kot naravnega plenilca v ekosistemu jasno pove, da so začrtane smeri v sladkovodnem ribištvu napačne, zatorej je potreben resen razmislek o prenovi načina upravljanja in izboru upravljavcev, ki bodo znali reke upravljati celostno in v dobro širše družbe.
Dr. Primož Kmecl, vodja Varstveno-ornitološkega sektorja, je pri tem poudaril: »V iskanju družbenega konsenza pri vprašanju ribojedih ptic močno pogrešamo strokovne sogovornike na strani ribičev, ki bi bili sposobni argumentiranega dialoga. Stalno smo soočeni z izkrivljanjem resnic o domorodnosti kormorana, o njegovi domnevni množični gnezditvi ter škodljivosti in odvračanjem pozornosti od glavnih problemov ogroženosti rib v Sloveniji, kar seveda sproža močne dvome o sposobnosti in namerah trenutnih upravljavcev rib.«
Za razsežnosti škode na ribjih populacijah in celotnem rečnem ekosistemu je po mnenju predstavnikov Doppsa kriva nestrokovnost ribičev, ki s svojim upravljanjem povrzočajo nepopravljivo škodo. Foto: RD Celje.
Tudi vodilni slovenski ihtiologi poudarjajo, daj je ključen in najbolj uničujoč dejavnik ogrožanja rib v Sloveniji preseljevanje rib iz enega porečja v drugo in naseljevanje tujerodnih vrst, ki ga izvajajo prav trenutni upravljavci voda. Med glavne grožnje spadajo še zajezitve, regulacije rek in onesnaževanje voda, medtem ko kormoran kot dejavnik ogrožanja ni prepoznan niti pri eni vrsti rib v Sloveniji. Se pa njegova pojavnost križa z ekonomskimi interesi ribičev in ribogojcev, zato je treba govoriti izključno o vplivu na gospodarstvo, ki pa še nikoli ni bil objektivno ocenjen.
Enaka usoda je doletela primorsko podust ter saveto, ki velja za izumrlo vrsto zaradi naseljevanja podusti iz črnomorskega porečja zgolj zaradi popestritve ribolova. Problem je še toliko bolj pereč, ker se tovrstna praksa pri upravljanju rib še vedno nadaljuje. Eden najbolj razvpitih primerov je naselitev jezerskih zlatovčic v Dvojno jezero v Triglavskem narodnem parku, s čimer so bile osiromašene prvine naše najvrednejše naravne dediščine. Problematika nekontroliranega naseljevanja postrvjega ostriža, ki smo ji trenutno priča, pa je javnosti popolnoma zamolčana, kljub temu da finančne posledice reševanja tovrstne problematike na koncu pogosto nosimo vsi davkoplačevalci.
Sporno je tudi pavšalno navajanje vpliva kormorana na gospodarske učinke ribištva. Avtohtone populacije najbolj izpostavljenih rib je pogosto nemogoče oceniti zaradi masovnega naseljevanja gojenih rib teh vrst, ki so neprilagojene na življenje v reki, hkrati pa se v naravno okolje vnaša različne parazite in patogene, ki vplivajo na naravne populacije. Sposobnost preživetja vloženih rib je ne glede na prisotnost kormorana izredno majhna, zato smo neredko priča masovnim poginom rib, tudi teh, ki naj bi jih redčil kormoran.
