Na slabem glasu višji razredi OŠ

Ljubljana – Začelo se je novo šolsko leto, zato je Delova raziskava javnega mnenja ta mesec posvečena šoli, stroškom, ki jih povzroča davkoplačevalcem, njeni kakovosti in prenovi.

Kot kaže, je začetek šolskega leta in s tem povezan nakup šolskih potrebščin za slovenske družine velik finančni šok. Večini anketiranih, 57,8 odstotka, se zdijo stroški, povezani z začetkom šole, precej visoki. Za druge previsoki, saj so za 12,6 odstotka tako visoki, da že ovirajo normalno šolanje. Da so visoki, vendar v mejah normale, meni 14,6 odstotka. Malo jih je, ki se jim stroški šolanja ne zdijo pretirani: 1,9 odstotka anketiranih pravi, da se jim ne zdijo visoki, in le štirje anketirani (0,6 odstotka) so izrecno rekli, da so stroški šolanja nizki.

Še nekoliko te številke narastejo, če upoštevamo samo tiste anketirane, ki imajo v družini šolarje. Natančneje rečeno, anketirane smo vprašali, ali kdo v njihovem gospodinjstvu obiskuje katero od izobraževalnih institucij, od vrtca do fakultete in izobraževanja odraslih. Tisti, ki imajo v svojem gospodinjstvu koga, ki se šola, so pričakovano še nekoliko bolj kritični od splošne javnosti: za 60,9 odstotka so stroški precej visoki in za 13,3 odstotka že pomenijo oviro za normalno šolanje. Še najbolj med vsemi pa so kritični starši (oziroma drugi družinski člani) osnovnošolcev: med njimi ni nikogar, ki bi rekel, da se mu stroški ne zdijo visoki, kaj šele, da bi jih označil za nizke. Takih, ki so jim stroški ovira za normalno šolanje otrok, je sicer najmanj med starši gimnazijcev (7,5 odstotka), največ pa med starši učencev drugih srednjih šol (18,4 odstotka) – če izvzamemo izobraževanje odraslih, kjer zaradi stroškov obupuje kar četrtina v tej skupini.

Da je šola v Sloveniji težko finančno breme, kaže tudi odgovor na vprašanje, kolikšen izdatek pomeni za družinski proračun šolanje otrok. Nanj so sicer odgovarjali samo tisti, ki imajo otroke v šolah (od vrtcev do fakultet). Za večino, 67,9 odstotka, je to velik znesek, a ga zmorejo, za normalno obremenitev družinskega proračuna ga je označilo 19,7 odstotka, za nizko pa le 1,4 odstotka. Da je prevelik, jih je menilo 8,4 odstotka.

Pri ocenjevanju splošne kakovosti vzgoje in izobraževanja na različnih stopnjah so bili najboljših ocen deležni vrtci s povprečno oceno 3,97. Tudi nižji razredi osnovne šole po oceni anketiranih ponujajo solidno storitev (povprečna ocena 3,62), presenetljivo pa so na slabem glasu višji razredi osnovne šole (povprečna ocena 3,49); prehitele so jih tako gimnazije (3,67) in visoke šole (3,59) kot ustanove za izobraževanje odraslih (3,56).

Več v sobotni tiskani izdaji Dela