Na službo najmanj čakajo zobozdravniki

Ljubljana – Med 115.132 brezposelnimi, ki so bili konec januarja prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, je bilo 28.975 mlajših od trideset let, 12.730 med njimi pa je prvič iskalo službo. Na splošno velja, da je med ljudmi brez dela največji delež (31,1 odstotka) tistih, ki so končali le osnovno šolo ali še to ne, pri mladih do 30 let pa je največ tistih (37,9 odstotka) s peto stopnje izobrazbe, torej s končano gimnazijo in srednjo poklicno ali tehniško šolo. Doba čakanja na zaposlitev se z višino izobrazbe praviloma krajša, a je kar nekaj diplomantov fakultet prijavljenih na zavodu.

Povprečno trajanje brezposelnosti je 18,2 meseca. Najdlje na delovno mesto čakajo tisti z osnovnošolsko in nižjo poklicno izobrazbo (med 11,4 in 13,1 meseca), najmanj univerzitetno izobraženi (4,9 meseca). Med osebami s šesto stopnjo izobrazbe in več najdlje na zaposlitev čakajo špediterji (15,8 meseca), kiparji, slikarji (13,8), posredniki za premičnine in nepremičnine (11,7), najmanj pa zobozdravniki (1,4), zdravniki (2,3) in vzgojitelji predšolskih otrok (3,1).

Pri pregledu vseh izobrazbenih stopenj so med iskalci zaposlitve manj kot štiri mesece krovci, posredniki pri zaposlovanju, tesarji, delavci na visokih gradnjah, tesarji, gozdarji, poljedelci, vrtnarji, kleparji; več kot 20 mesecev pa strokovni sodelavci za socialno delo in upravljavci strojev za proizvodnjo obutve in usnjene galanterije.

Mladi do 30 let so v povprečju brezposelni devet mesecev, tisti, ki prvič iščejo službo, pa nanjo v povprečju čakajo 9,6 meseca, pri čemer so v najslabšem položaju delavci z drugo stopnjo izobrazbe (17,3 meseca), v najboljšem pa diplomanti s sedmo stopnjo (3,7 meseca). Dalj časa so na zavodu prijavljeni mladi diplomanti z naslednjo izobrazbo: univ. dipl. umetnostni zgodovinar, univ. dipl. sociolog kulture, dipl. inž. prometa, tehnolog prometa, poslovni sekretar (višji), dipl. inž. grafične tehnike, dipl. inž. zootehnike, dipl. sanitarni inženir, dipl. varstvoslovec, univ. dipl. kulturolog.

Največ razpisov 
za komercialiste

Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da kljub krizi delodajalci kažejo zanimanje za tako imenovane deficitarne kadre, na primer poklice s področja naravoslovja in tehnike, predvsem za strojnike, elektrotehnike, računalnikarje, in to na vseh izobrazbenih ravneh. Povpraševanje je tudi po medicinskem osebju, tako po zdravnikih kot medicinskih sestrah in drugih, lani so pogosto iskali še prodajalce, voznike, učitelje.

Med poklici, ki po standardni kvalifikaciji spadajo v drugo in tretjo skupino – strokovnjaki ter tehniki in drugi strokovni delavci –, torej v skupini, ki sta zanimivi za zaposlovanje ljudi s končanim postsrednjim oziroma dodiplomskim in podiplomskim študijem, je bilo leta 2010 največ prostih delovnih mest razpisanih za komercialiste za prodajo (3408), predmetne učitelje (2101), pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok (1969), medicinske sestre (1642) in visokošolske sodelavce (1337). (Barbara Hočevar)

Informativna srečanja dobro obiskana

V izobraževalna središča so se danes zgrnili bodoči študentje in dijaki, ki so nabirali informacije o izbranih programih na srednjih in višjih šolah ter fakultetah. Na vseh ravneh sta pristojni ministrstvi za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto razpisali manj mest kot prejšnja leta, a še vedno jih je več kot potencialnih kandidatov, saj se generacije manjšajo. Z večine fakultet poročajo, da so informativna srečanja dobro obiskana. (N. Ž.)

Türk za dialog med socialnimi partnerji

Za iskanje rešitev težav pri zaposlovanju mladih je potreben dialog med vsemi socialnimi partnerji, je včeraj dejal predsednik države Danilo Türk po pogovoru s predstavniki mladinskih, študentskih in dijaških organizacij ter državnih institucij. Opozoril je, da je skoraj polovica mladih do 29 let zaposlenih za določen čas, kar nas uvršča v evropski vrh. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je kot enega glavnih problemov nezaposlenosti mladih opredelil strukturno oziroma poklicno neskladje na trgu dela, pri čemer se je zavzel za krepitev karierne orientacije mladih. Med načrtovanimi ukrepi, ki bodo po njegovih besedah pripomogli k povečanju zaposljivosti mladih, so zakonske spremembe za večjo prožnost trga delovne sile ter spremembe v štipendijski politiki.