Na Špajzo v Radeče po pridelke z domače zemlje

Prenova šestih posavskih tržnic; za ponudbo v Radečah se zanima 15 pridelovalcev in rokodelcev.

Objavljeno
05. november 2014 23.00
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Radeškim pridelovalcem hrane in mojstrom obrti se na Starograjski ulici v pol leta obeta tržnica, ki je Radečani v klasičnem smislu doslej niso poznali. Špajza bo priložnost za male lokalne kmete, da trgu ponudijo na domači zemlji pobrane »presežke«, Radečani pa upajo na boljšo preskrbo z lokalno pridelano hrano.

Dosedanje izkušnje projekta Posav­ska špajza kažejo bojazen, da bi tržnicam prehitro zmanjkalo vsebine; do infrastrukture je relativno lahko priti, zatika se pri skrbi, da bodo tudi »špajze« nazadnje postale le navadne tržnice, ki jih obvladujejo prekupčevalci. Prisotna je tudi bojazen pred davkarijo in inšpektorji.

Višji svetovalec za projektno delo in investicije na radeški občini Matjaž Šušteršič pravi, da javni zavod Kulturno-turistični rekreacijski center Radeče ves čas sodeluje in spodbuja ponudnike lokalnih pridelkov. Z aktivnostmi motivirajo tudi bodoče kupce, v projektu LAS Posavje Gremo na tržnico pa je usposabljanje ponudnikov za neposredno trženje na tržnicah sploh prednostni cilj.

Na seznamu zainteresiranih radeških ponudnikov je okoli petnajst lokalnih pridelovalcev s področja živinoreje in poljedelstva, ki se usmerjajo predvsem v prodajo suhomesnatih, krušnih in mlečnih izdelkov ter peciva. »V Radečah so tradicionalno manjše kmetije, kjer lastniki obdelujejo zemljo zunaj delovnega časa, torej so zaposleni. Zadnja leta, še posebno po stečaju podjetja Radeče papir, je opaziti porast majhnih ponudnikov, ki so v večinoma dopolnilnih dejavnostih na kmetiji prepoznali vir za krpanje družinskega proračuna,« pravi Šušteršič in dodaja, da se povečuje tudi interes kupcev.

V končni fazi bo na radeški Špajzi 150 kvadratnih metrov zunanjih brezplačnih uporabnih površin in sto kvadratnih metrov notranjih prostorov ter urejena parkirišča. Evropski sklad za regionalni razvoj bo projekt sofinanciral z dobrimi 150 tisočaki, občina bo zagotovila slabih 120.000 evrov.