Na starost nas rešuje lastniško stanovanje

Ljubljana – Kakovost življenja starejših od 60 let je v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami še vedno dobra. Glede na mednarodni indeks (Global Age Watch Index 2013), ki meri kakovost življenja starostnikov v 91 državah, se je Slovenija uvrstila na dvajseto mesto.

Pričakovano sta na prvih dveh mestih Švedska in Norveška, ki jima sledi Nemčija. Na repu lestvice so se znašli Pakistan, Tanzanija in Afganistan. »Na svetu živi več starejših od šestdeset let kot mlajših od pet let; do leta 2050 pa jih bo že več kot mlajših od 15 let,« je povedala Silvia Stefanoni iz organizacije HelpAge International, ki je sestavila indeks, upoštevajoč pri tem ekonomsko varnost starejših, njihovo zdravstveno oskrbo in naklonjenost okolja do njih. Po zbranih podatkih so bogate in revne države glede na indeks enakomerno razporejene po lestvici kakovosti življenja starostnikov, kar pomeni, da višina BDP ne vpliva nujno na njihovo kakovost življenje (tabela). V državah BRIKA, ki se ponašajo z največjo ekonomsko rastjo, sta Brazilija in Kitajska glede na indeks uvrščeni relativno visoko – na 11. in 15. mesto, medtem ko sta se Indija in Rusija uvrstili šele na 73. oziroma 78. mesto.

Slovenci presenetljivo dobro

Predsednika evropske federacije upokojenskih organizacij Marjana Sedmaka dobra uvrstitev Slovenije ne preseneča. Kakovost življenja starejših je pri nas primerljiva z razvito Evropo, vendar Sedmak opozarja, da se zmanjšuje. Vzrokov je več, glavni pa je to, da se starajo ljudje, ki so bili v aktivni dobi nosilci povojne industrializacije. »Zaradi pospešene industrializacije v zadnjih dvajsetih letih pred osamosvojitvijo je imela ta generacija – ki je zelo številčna, baby boom generacija – slabe plače. Kadarkoli so se obrnili na tedanja vodstva podjetij, da bi jim povišali plače, so dobili odgovor, da morajo najprej poplačati investicije. Zato imajo zdaj ti upokojenci slabe pokojnine, ki ne dohitevajo več rasti plač, hkrati pa naraščajo življenjski stroški, kar vodi v slabšo kakovost življenja. Najpomembnejši vzrok, da smo se na lestvici kakovosti življenja starejših tako dobro uvrstili, pa je tudi to, da je okoli 80 odstotkov starejše populacije lastnikov stanovanj, v katerih živijo,« meni Sedmak.

Zdravje starejših, ki je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na kakovost življenja, bi lahko precej izboljšali z zavarovanjem za dolgotrajno nego in oskrbo, zato bi bilo treba čim prej sprejeti ustrezen zakon, ki predvideva, da bi, podobno kot plačujemo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje, plačevali tudi za oskrbo v domovih oziroma za nego, ki bi jo potrebovali v starosti.

To zavarovanje bi zajemalo le okoli deset odstotkov od 560.000 starejših od 65 let, ki živijo v domovih oziroma imajo nego na domu, pravi profesorica na filozofski fakulteti in ustanoviteljica Univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc, ki se strinja, da je kakovost življenja slovenskih starostnikov primerljiva z drugimi evropskimi državami. Krajnčeva opozarja na veliko razliko med mestom in podeželjem, kjer več starejših živi pod pragom revščine. Problem je tudi osamljenost. Institucije, ki skrbijo za večjo socialno vključenost starejših, na podeželju šele nastajajo. Podatki Sursa kažejo, da so najbolj ogroženi starejši od 65 let, ki živijo sami. Takšnih je bilo lani v Sloveniji nekaj več kot 35 odstotkov. Med vsemi starejšimi, ki so živeli sami, pa je bilo kar 80 odstotkov žensk.

Povečevanje javnih izdatkov

Kot opozarja Slaven Micković, nekdanji član delovne skupine za staranje pri evropski komisiji (EK), javnofinančni stroški se s staranjem prebivalstva bistveno povečujejo. »Kar zadeva dolgoročno vzdržnost, spada Slovenija v skupino tveganih držav, saj naj bi javnofinančni izdatki, povezani s staranjem, do leta 2060 narasli za 10,3 odstotka BDP (z 23,5 na 33,8 odstotka BDP). Najbolj bi se povečali izdatki za pokojnine – za 7,1 odstotka BDP, zato EK zahteva od Slovenije korenite spremembe pokojninskega sistema,« je pojasnil Micković.

Razen za pokojnine se s staranjem prebivalstva povečujejo tudi stroški za zdravstvo. Po zadnjih podatkih, s katerimi razpolagajo na Sursu, so leta 2010 javni izdatki za zdravstvo v Sloveniji predstavljali 6,1 odstotka BDP. Za prihodnost obstaja več scenarijev, ki upoštevajo različne možnosti razvoja, večina pa jih napoveduje, da bo leta 2060 za zdravstvo potrebnih od sedem do osem odstotkov BDP.