Tiskane izdaje
Ljubljana – Čeprav se je študijsko leto že začelo, Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije še do danes ni sprejel odločitve, kdo bo dobil sredstva za študij v tujini. In zakaj ni to nič nenavadnega?
Rok za prijavo na razpis štipendij za študij slovenskih državljanov v tujini za leto 2011/2012 se je iztekel 6. maja letos, a danes, skoraj šest mesecev pozneje, kandidati niti ne vedo, ali bodo sredstva dobili, kaj šele, da bi jih kdo imel na svojem računu; čeprav so že v tujini – med njimi tudi Maja in Primož (imeni sta na željo sogovornikov spremenjeni, prav tako ne navajamo konkretnih informacij o njunem študiju) – in so vsaj del šolnine in tudi stroškov bivanja morali že poravnati.
Maja je na univerzi, ki je »menda uvrščena med prvih osem v Veliki Britaniji«, našla program, ki jo »res zanima in kakršnega v Sloveniji ni«. Da bi bilo enoletno življenje na Otoku lažje, je oddala vlogo za štipendijo na treh razpisih. Niti enega odgovora še ni dobila. Je pa štipendija javnega sklada edina, ki krije vse stroške, je dejala. Iz razpisa je razvidno, da lahko študent družboslovja za šolnino in življenjske stroške prejme skupaj 22.000 evrov na leto.
Doslej je morala Maja že poravnati prvi obrok šolnine in šestmesečno najemnino, skupaj 4300 evrov. Lani je delala in varčevala, tako da ima nekaj prihrankov, med letom ji bodo priskočili na pomoč tudi starši. Upa, da bo dobila kaj sredstev z razpisov, na katere se je prijavila, saj staršev ne bi rada preveč obremenjevala.
V podobnem položaju se je znašel Primož, ki si je od staršev izposodil 13.000 evrov; šolnina, ki jo je moral že v celoti poravnati, predstavlja večino tega zneska. Odlok plačila šolnine je na ugledni univerzi, kjer študira, možen, a le ob predložitvi potrdila, da bo prejel štipendijo.
Oba sogovornika sta svoje ambicije lahko izpolnila s pomočjo staršev, prav gotovo pa je štipendija v številnih primerih pogoj za odhod v tujino. Na forumu sklada najdemo: »Svojih sredstev nimamo nikakor dovolj, odobritev štipendije konec oktobra in prejetje denarja še pozneje pa nam povzroča utopično situacijo – čeprav bi štipendijo morebiti dobili in lahko odšli na želeni študij, se časovno ne bo izšlo.«
Zakaj tako dolgo?
Odločitev o srečnih izbrancih bo znana predvidoma v prvi polovici novembra, zatrjuje Darinka Trcek z oddelka za mednarodno sodelovanje na skladu. Razpis, ki je bil tokrat objavljen že deseto leto zapored, letos ponuja štiri milijone evrov. Sredstva so namenjena (pod določenimi pogoji) za vsa leta študija tistih, ki bodo izbrani.
In zakaj sklad tudi po večletnih izkušnjah z razpisom potrebuje pol leta, da izbere kandidate, ki bodo prejeli štipendijo, je ključno vprašanje, ki si ga postavljata naša sogovornika. Za to je, glede na odgovor Trckove, kriv zakon o upravnem postopku. Ta določa, da morajo organi, ki podeljujejo štipendije, pri nepopolni vlogi kandidata pozvati k dopolnitvi v določenem realnem roku, ki ga je na prošnjo mogoče podaljšati, končno odločitev pa sprejeti v dveh mesecih od zadnje prejete popolne vloge. To se letos izteče na začetku decembra, trdijo na skladu, iz česar izhaja, da je bila zadnja dopolnjena vloga oddana šele oktobra.
Pri tem se poraja vprašanje, ali so tako dolgi roki, ki jih določi sklad, res potrebni. Maja je, denimo, popolno vlogo oddala sredi julija, Primož je vse ključne dokumente predložil junija in na začetku julija, enega pa avgusta. Bi pa to lahko storil še prej, a so mu na skladu rekli, da tako in tako čakajo vse druge tam nekje do septembra. »Nikomur se ne mudi,« pravi Primož.
Na skladu odgovarjajo, da poskušajo postopke v okviru zakonskih omejitev prilagoditi tako, da bi bili lahko časovno kar najhitreje izvedeni, a nastajajo težave, ker so v državah postopki različni in tako nekateri študij začnejo na začetku leta, drugi avgusta, tretji oktobra ali novembra. Prav tako so dokazila v različnih državah na voljo v različnih terminih, še dodajajo.
Ne gre pa spregledati dejstva, da je ministrstvo za kulturo, za katerega prav tako velja zakon o splošnem upravnem postopku, odločitev, kdo bo prejel finančna sredstva za dodiplomski študij v tujini na področju umetnosti, sprejel že na začetku septembra. Gre za precej manjši razpis, kjer je bilo na voljo okvirno 60.000 evrov.
Sprememb očitno ne bo
Na skladu poznajo zagate študentov, zato, kot poudarjajo, vedno opozarjajo, da bodo rezultati znani šele jeseni in da si morajo do odločitve zagotoviti dovolj sredstev iz drugih virov oziroma morajo imeti v mislih tudi možnost, da jim štipendija ne bo dodeljena. Po njihovem mnenju pa študenti lahko tudi sami glede na dosežke »hitro ugotovijo, ali so med zelo verjetnimi kandidati ali pa bolj na meji«. Vlogo na razpis je oddalo 306 kandidatov, štipendijo pa jih bo dobilo okvirno od 85 do sto.
Koliko jih gre v tujino?
Zbranih podatkov o tem, koliko sredstev iz proračuna je na leto namenjeno štipendiranju študija v tujini, in ocene, koliko posameznikov se odloči, da znanje poišče drugod po svetu, ni. Na dveh razpisih javnega sklada kot največjega štipenditorja pa je na primer letos za študij v tujini na voljo 4.200.000 evrov, za vse programe štipendiranja, spodbujanja mednarodnih mobilnosti, kamor spadajo še študijski obiski, raziskovalno sodelovanje doktorskih študentov, izmenjave in sodelovanja na tekmovanjih v tujini pa okvirno šest milij onov evrov. V okviru centra za mobilnost in evropske programe je v šolskem letu 2010/2011 na študijsko izmenjavo Erasmus odšlo skoraj 1400 posameznikov.
