Na US še četrta pobuda proti zdravstvenemu zakonu

Ljubljana – Na ustavnem sodišču so že tri pobude za oceno ustavnosti novele zakona o zdravstveni dejavnosti, vse z množico podpisnikov in podporo zdravniških in farmacevtskih organizacij. Četrta je v pripravi in bo predvidoma vložena aprila. Ustavni sodniki so doslej prečesali prvo pobudo: presojali bodo le o dveh členih iz nje.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti, sprejeta septembra, je po neuspešnem zbiranju podpisov za referendum začela veljati sredi decembra. Zadeva približno 2500 oseb javnega in zasebnega prava v zdravstvu: bolnišnice, zdravstvene domove, več kot 1500 koncesionarjev, okoli 300 povsem zasebnih ordinacij, lekarne, 14 zdravilišč, 96 domov upokojencev in 37 socialnovarstvenih zavodov, v katerih išče zdravstvene storitve in dobiva zdravila dva milijona prebivalcev. Vsi našteti bodo morali na novo pridobiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti, saj zakon uvaja odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki ga do zdaj ni bilo, prav tako bo treba na novo urediti koncesijska razmerja. To bo velikanski administrativni zalogaj, saj se bodo morale vse zdravstvene organizacije registrirati na novo.

Pobuda združenja zdravnikov

Prvo pobudo za oceno ustavnosti je že nekaj dni po uveljavitvi zakona vložilo devet posameznikov s podporo združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki zastopa okoli 900 zdravnikov in zobozdravnikov. To pobudo je ustavno sodišče na dnevni red uvrstilo že trikrat in 22. marca odločilo, da bo začelo postopek ustavnosti samo za dva člena.

Ustavni sodniki bodo tako obravnavali vprašanje, ali so »zdravstvene storitve negospodarske storitve splošnega pomena, ki jih izvajalci zdravstvene dejavnosti opravljajo na nepridobiten način, tako da se presežek prihodkov nad odhodki porabi za opravljanje in razvoj zdravstvene dejavnosti«. Simona Marko, odvetnica, ki je v imenu zdravnikov vložila ustavno pobudo, je povedala, da so se v pobudi za ustavno spornost tega člena oprli na dejstvo, da evropska komisija in evropsko sodišče obravnavata zdravstveno dejavnost kot gospodarsko dejavnost.

Obravnavali bodo tudi vprašanje, ali je koncesija pooblastilo, ki se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe, na podlagi katere opravlja koncesionar zdravstveno dejavnost v svojem imenu in za svoj račun (prvi odstavek 42. člena), in ali je koncesija predmet dedovanja, prodaje ali druge oblike pravnega prometa. Predlog, da se do dokončne odločitve izvajanje teh dveh členov zadrži, so zavrnili.

Zavrgli so presojo desetih predlaganih členov, ki zadevajo predvsem izdajo dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vključno z odgovornim nosilcem, člene o podelitvi in odvzemu koncesije, vključno s členom, ki določa, da se podeli koncesija največ za 15 let, in vključno z dejstvom, da bo zakon v tem smislu retrogradno vplival na že sklenjene pogodbe.

Pobuda mladih zdravnikov

Drugo ustavno pobudo, ki čaka na ustavnem sodišču, je vložilo 87 mladih zdravnikov s podporo zdravniške zbornice. »Za mlade zdravnike je nesprejemljivo, da lahko postanejo odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti šele, ko imajo tri (primarna raven) oziroma pet let (sekundarna raven) delovne dobe. Posledica v praksi bo, da se mladi zdravniki, to so zdravniki okoli 35. leta starosti, sploh ne bodo mogli zaposliti v družbah, kjer ni zaposlen že en zdravnik z isto strokovno usmeritvijo.

Primer: v manjšem javnem zavodu, kjer je zaposlen psihiater tik pred upokojitvijo, za nadomestitev pa šolajo drugega psihiatra, mladega zdravnika ne bodo mogli zaposliti, ko se bo starejši upokojil, saj ne bo odgovornega nosilca dejavnosti. Nastala bo velika luknja v oskrbi bolnikov in kaotično stanje. Ljudje ne bodo imeli dostopa do zdravnika,« je povedala Simona Marko. V tej ustavni pobudi je še presoja osemurne omejitve dela zunaj javnih zavodov, pa tudi vprašanje, kaj je to vrsta zdravstvene dejavnosti pri izdaji dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti: je to na primer interna medicina ali vsaka posamezna specialnost interne medicine? Iz zakona namreč to ni jasno.

Farmacevtska pobuda

Tretjo pobudo o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti je vložilo 26 farmacevtov s podporo združenja farmacevtov. Državni svet pa je skupaj z občino Tolmin vložil tudi pobudo za ustavno presojo zakona o lekarniški dejavnosti.

Četrto pobudo za presojo novele zakona o zdravstveni dejavnosti pripravlja zdravniška zbornica. Njena predsednica Zdenka Čebašek Travnik je povedala, da bo pobuda vložena v tem mesecu.

Zdravniki in farmacevti se množično ukvarjajo z zakonoma. »Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je elementarna nesreča za zdravstvo. Bolniki si tega ne zaslužijo,« je dejal pediater Igor Dovnik, predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, prvopodpisani pod prvo pobudo.