Na Železnicah se bojijo, da so potnike izgubili

Ilirska Bistrica, Ljubljana – Zaradi zastojev na primorski avtocesti bi se na pot med Ljubljano ter Primorsko in Notranjsko marsikdo raje odpravil z vlakom; seveda, če bi ti vozili. Po napovedih s Slovenskih železnic (SŽ) bodo progo za potniški promet znova usposobili v začetku prihodnjega leta, a se bojijo, da se potniki, ki so medtem poiskali nadomestne načine prevoza, ne bodo vrnili na vlake.

»Da je Primorska odrezana od potniškega prometa z vlaki, je za nas kar velik udarec, slaba reklama in dolgoročna izguba nekaterih potnikov,« pravi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. Meni, da so si številni, ki so do težav z žledom uporabljali vlake za vsakodnevni prevoz med Primorsko in Ljubljano, našli drugačne oblike prevozov. Na avtobusih, s katerimi že vse od žledoloma v začetku februarja nadomeščajo vlake, je za kar petino manj potnikov, kot so jih pred uničenjem prepeljali z vlaki. Vožnja je precej daljša; kot smo sami preverili, med Ilirsko Bistrico in Ljubljano za skoraj pol ure v eno smer.

Namesto vlakov 50 avtobusnih povezav

Izpad prihodkov v potniškem prometu znaša približno štiri odstotke (doslej so izgubili tri ali štiri milijone evrov), večje stroške imajo tudi z avtobusnimi prevozi, ki jih večinoma izvaja in usklajuje podjetje SŽ-ŽIP, storitve. Gre za približno 50 avtobusnih povezav na dan med Koprom, Sežano in Ilirsko Bistrico oziroma Reko ter Ljubljano. Preklapljanje lokomotiv za kratke elektrificirane odseke ne bi bilo smiselno.

V tovornem prometu so dodatni stroški še precej večji in jih je po Mesovih besedah za približno 15 milijonov evrov. Poleg tega Mes opozarja, da so letos načrtovali tri- ali štiriodstotno povečanje tovornega prometa, česar ne bodo uresničili. Tovorne kompozicije z električnih na dizelske lokomotive preklapljajo v Prestranku in Borovnici, saj proga med krajema še vedno ni elektrificirana. Progo med Divačo in Ljubljano prepelje povprečno sto tovornih vlakov v enem dnevu, od tega približno 70 odstotkov iz Luke Koper, drugi so iz Italije. Progo od Reke prek Ilirske Bistrice do Pivke pa vsak dan prevozi 12 vlakov, celo nekaj več kot lani, če pa bi na tej progi izboljšali napetost, bi bila ta proga še bolj pretočna.

Vlada denar odobrila šele junija

Na očitke, da obnova železnice poteka prepočasi, direktor odgovarja, da je bila podrta vsa vozna mreža, dva tira v skupni dolžini 140 kilometrov. Obnoviti morajo železniške postaje, zamenjati tri tisoč stebrov ob tirih, progo na novo elektrificirati, pri čemer so po Mesovih besedah odvisni od lastnice železniške infrastrukture, države. Vlada je šele junija odobrila 40 milijonov evrov iz proračuna za sanacijo. Mes pravi, da je bila prejšnja mreža stara 60 let, nekateri stebri tudi sto let, tako da je sanacija tudi delna modernizacija, ki bo omogočila večjo pretočnost, ne pa kakšnih velikih hitrosti. Postaja Pivka je bila obnovljena že aprila, nato postaja in proga Prestranek, avgusta je bil objavljen razpis za postajo Postojna, ki je zdaj v delu. Do konca leta bo pripravljena proga do Logatca, v začetku prihodnjega leta bodo končali še del do Borovnice, nato pa ponovno uvedli potniški promet z vlaki na vsej progi.

Sosedje bi progo zaprli

»Obnova glede na razpoložljiv denar in zahtevnost poteka relativno hitro. Poudariti moram, da progo obnavljamo tako, da hkrati poteka še ves promet. V sosednjih državah, kjer imajo do šestkrat več denarja za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture in bistveno več za naložbe, bi progo v celoti zaprli in jo obnovili v dveh mesecih. Toda mi nimamo obvozov in si tega ne moremo privoščiti. Ali bi na primer Luka Koper lahko delala dva meseca brez železnice? Prizadevamo si, da je promet čim manj oviran in da je škode čim manj za nas, Luko Koper in druge prevoznike,« pojasnjuje Mes.

V Luki Koper so zadovoljni s tem, kako SŽ obnavljajo progo: »Naredili so vse, da ne bi čutili posledic žledoloma, tako da Luka Koper ni utrpela nobene škode,« so pojasnili v Luki Koper.