Nabor ukrepov za upravljanje migracij

Vladna strategija: Spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile. Hitro do odločitve o mednarodni zaščiti

Objavljeno
01. julij 2019 11.20
Posodobljeno
01. julij 2019 11.28
Med državljani iz tretjih držav jih je največ iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Gre bolj ko ne za nabor že uveljavljenih ukrepov – tako predstavniki nevladnih organizacij, ki so napisale dvanajst strani pripomb, ocenjujejo vladno strategijo na področju migracij, ki je bila do srede v javni obravnavi, sprejeli pa naj bi jo še v prvi polovici julija. Del dokumenta, ki naj bi urejal vsa področja migracij, bo še akcijski načrt za uresničevanje.

Priprava celovite migracijske strategije je bila ena od nalog, ki si jih je vlada določila v koalicijskem sporazumu. Medresorska delovna skupina, v kateri so bili državni sekretarji vseh ministrstev, predstavniki kabineta predsednika vlade, Sove, policije, uradov vlade za oskrbo in integracijo migrantov, za komuniciranje, za makroekonomske analize in razvoj ter uprave za zaščito in reševanje, je pripravila strategijo, ki naj bi predstavljala večplasten in dolgoročen pristop. Sestavlja jo šest stebrov: zakonite migracije, mednarodna zaščita, nezakonite migracije in vračanje, varnostna komponenta, integracija in zunanja dimenzija.

Kot ključne cilje vlade pri upravljanju migracij so opredelili spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile, zagotavljanje hitrih in učinkovitih postopkov za ugotavljanje upravičenosti do mednarodne zaščite, obvladovanje nezakonitih migracij ter zaščito življenja, dostojanstva in osnovnih človekovih pravic migrantov.
 

Več v pokoj kot na trg dela


Snovalci dokumenta ugotavljajo, da statistični podatki potrjujejo, da je Slovenija del globalnih trendov migracijskih tokov – leta 2017 je bil selitveni prirast tujih državljanov že devetnajsto leto zapored pozitiven. Leta 2018 se je v državo priselilo 17.355 ljudi več, kot se jih je iz nje odselilo, oktobra 2018 je bil delež tujih državljanov med prebivalstvom 6,4-odstoten. Število veljavnih dovoljenj za stalno bivanje v zadnjem desetletju se enakomerno povečuje – decembra 2018 je dovoljenja imelo 176.000 tujcev, med njimi 148.014 iz tretjih držav (nečlanic EU). Tu je z dovoljenjem za stalno bivanje živelo 83.542 ljudi, 64.472 pa z dovoljenjem za začasno bivanje, največ iz Bosne in Hercegovine, Kosova in Srbije.

image
V preteklosti je bilo več beguncev z območij slovanskih jezikov, zadnja leta pa so predvsem z Bližnjega vzhoda in Afrike, zato jih je treba pred tečajem opismeniti v latinici. Foto Leon Vidic


V kontekstu privabljanja tuje delovne sile, zmanjševanja odseljevanja domačinov in vračanja izseljenih iz Slovenije ter njihovih potomcev (po svetu jih živi približno pol milijona) avtorji strategije poudarjajo, da že vstopamo v obdobje, ko se je zaradi različno številčnih generacij prebivalstva začelo upokojevati več ljudi, kot jih na novo vstopa na slovenski trg dela. Demografske projekcije kažejo, da se bo, tudi ob pozitivnih neto migracijah, število aktivnega prebivalstva povprečno zmanjševalo za 10.000 na leto. Za zmanjševanje strukturnih neskladij ter izboljšanje razmerja med zavarovanci in upokojenci so našteli celo več korakov, ki bi bili nujni, ministrstvu za delo pa naložili pripravo projektnega dela do decembra leta 2021.

818
ljudem je Slovenija priznala status begunca od leta 1995 do konca leta 2018

 

Kulturni mediatorji v javni sektor


Pri stebru mednarodne zaščite od leta 2015 opažajo zelo veliko povečanje števila prošenj – leta 2016 jih je bilo 1308, leta 2017 1476, leta 2018 pa 2875. So pa lani kar 82 odstotkov postopkov ustavili, ker prosilcev ni bilo več v Sloveniji. Država je od leta 1995 do konca leta 2018 status begunca priznala 818 ljudem.

image
Vstopamo v obdobje, ko se je zaradi različno številčnih generacij prebivalstva začelo upokojevati več ljudi, kot jih na novo vstopa na slovenski trg dela. Foto Jože Pojbič


Temeljna načela integracijskega procesa so enaka za vse priseljence, tako za tiste, ki so v državo prišli iz ekonomskih razlogov, kot tudi za tiste, ki so bili prisiljeni zapustiti izvorno državo, je prebrati v strategiji. Med ukrepi, ki jih predlagajo pri obravnavi priseljencev, je, da bi bilo treba v katalog delovnih mest za javni sektor uvesti delovno mesto kulturni mediator, saj se šole, zdravstvene ustanove, centri za socialno delo in druge javne službe spopadajo s težavami zaradi jezikovnih ovir in nepoznavanja kulturnih razlik.

148.014
državljanov tretjih držav je imelo decembra lani dovoljenje za bivanje pri nas


Identificirati pa je treba tudi skupine s posebnimi potrebami pri vključevanju v družbo. Ugotavljajo, na primer, da je za osebe z mednarodno zaščito treba zagotoviti dodatno število ur tečaja slovenskega jezika – v preteklosti je bilo namreč več beguncev z območij slovanskih jezikov, v zadnjih letih pa so predvsem z Bližnjega vzhoda in Afrike, zato jih je treba pred tečajem opismeniti v latinici.
 

Mešani občutki


Nevladne organizacije, ki so dejavne na tem področju, so napisale 12 strani pripomb. »Številna vprašanja bi bilo treba še dodelati,« je ocenil Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, in dodal, da so občutki mešani. »V redu bo, če to sprejmejo, ni pa to kakšen presežek.« Organizacije so opozorile na spornost nekaterih izrazov z negativno konotacijo v dokumentu. Moti jih tudi, da so v njem večkrat omenjene zlorabe, denimo azilnih postopkov in transferjev. »Zavedamo se, da je te težave treba reševati, a to ni stvar strategije. Zdi se nam pomembno, da bi migracije naslavljali z vidika koristnosti, in to ne samo ekonomske, ter s tem naredil preboj.«

Devet odstotkov svetovnega BDP prispevajo migranti
Po oceni Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je bilo leta 2017 na svetu 258 milijonov migrantov, kar je 3,4 odstotka svetovnega prebivalstva. Prve štiri države izvora so Indija, Mehika, Rusija in Kitajska, prve štiri države cilja pa ZDA, Savdska Arabija, Nemčija in Rusija. V Evropi je deset odstotkov prebivalstva migrantov. Skupni prispevek migrantov v globalnem BDP znaša devet odstotkov. Leta 2017 so migranti v svoje domovine nakazali 466 milijard dolarjev, kar je trikratnik sredstev, ki jih mednarodna skupnost nameni za mednarodno razvojno pomoč.