Razhajanja v vrhu njegove stranke so hladna prha za njegove sogovornike o možnostih večinske koalicije Za Slovenijo. »Vse manj možnosti je verjetno, da se sestavimo. Če Počivalšek ne obvladuje razmer v svoji stranki, je bolje, da gremo na volitve,« je komentiral eden od akterjev. Morebitni partnerji nove koalicije pričakujejo, da bo Počivalšek kmalu vedel, koliko poslancev SMC bi sploh podprlo novo koalicijo. »Naj se preštejejo, potem lahko gremo konkretneje naprej,« dodajajo.
To niso obrazi državniške modrosti
»Aktualno dogajanje v slovenski politični areni me in me hkrati ne preseneča. V vseh pogledih so našo državo v zadnjih tednih politične stranke, pogosto pa celo kar avtokratske odločitve nekaterih posameznikov v njih, postavile pred velik in zahteven zrelostni preizkus,« komentira Simona Kustec, ena od ustanoviteljic SMC in nekdanja vodja njene poslanske skupine.
Nadaljuje, da bi prva naloga političnih strank – in ne posameznikov znotraj njih – zdaj morala biti iskanje rešitev, ki bodo zagotavljale čim bolj nemoteno vsakodnevno delovanje in stabilnost države. To lahko poteka le skozi odprt in iskren, pa čeprav velikokrat boleč dialog znotraj strank in med strankami. »Pometanje pred tujim pragom, vihanje nosu, ustrahovanja in užaljenost niso obrazi politične zrelosti in državniške modrosti, ki jih potrebujemo v tem času. Je pa v politiki tako, da vsakdo nosi odgovornost za svoje odločitve, račun pa izdamo ljudje na volitvah – v zdravih demokracijah vsakih štiri ali celo pet let,« še poudarja Simona Kustec, sicer profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
»Pometanje pred tujim pragom, vihanje nosu, ustrahovanja in užaljenost niso obrazi politične zrelosti in državniške modrosti, ki jih potrebujemo v tem času.«
Simona Kustec, ena od ustanoviteljic SMC
Simona Kustec, ena od ustanoviteljic SMC
Razkol na vrhu SMC
Najnovejše dogajanje je prineslo razkol v vrhu SMC. Najprej je v javnost prišla izstopna izjava podpredsednice stranke Ksenije Klampfer, nato pismo nezadovoljnega ustanovitelja Mira Cerarja, na obe pa se je javno odzval predsednik SMC Zdravko Počivalšek z besedami, da so različni pogledi na nastale razmere in na prihodnje delovanje tako stranke kot države razumljivi. »Vendar bi bilo prav, da se o tem pogovorimo. Loputanje z vrati je hipno res lahko všečno, a obenem politično nezrelo,« je opozoril Počivalšek.
Pisali so si pisma
»Dejstvo, da je podpredsednica SMC Ksenija Klampfer odločitev o odstopu s funkcije in iz stranke skoraj sočasno sporočila predsedniku SMC in medijem, najbrž razkriva pravo ozadje njene odločitve – popuščanje pod težo javnega pritiska na SMC, da svoje prihodnje politične odločitve podredi interesu drugih strank,« ocenjuje Zdravko Počivalšek in namiguje, da naj bi k njenemu izstopu pripomogli v LMŠ, saj se je v zadnjem času bolj razumela z Marjanom Šarcem kot s predsednikom lastne stranke.
Zaradi pogovorov s SDS je nezadovoljstvo v pismu strnil tudi Miro Cerar, ustanovitelj SMC, ki pa po naših informacijah ni deloval usklajeno s Klampferjevo. Zanikal je tudi, da bi nanj izvajali kakršnekoli pritiske, da bi pismo napisal. Njegovo nestrinjanje s povezovanjem v koalicijo, ki bi jo vodil Janša, v vrste SMC prinaša večjo destabilizacijo in pomisleke o vstopu v desnosredinsko koalicijo.
»Dejstvo, da je podpredsednica SMC Ksenija Klampfer odločitev o odstopu s funkcije in iz stranke skoraj sočasno sporočila predsedniku SMC in medijem, najbrž razkriva pravo ozadje njene odločitve – popuščanje pod težo javnega pritiska na SMC, da svoje prihodnje politične odločitve podredi interesu drugih strank,« ocenjuje Zdravko Počivalšek in namiguje, da naj bi k njenemu izstopu pripomogli v LMŠ, saj se je v zadnjem času bolj razumela z Marjanom Šarcem kot s predsednikom lastne stranke.
Zaradi pogovorov s SDS je nezadovoljstvo v pismu strnil tudi Miro Cerar, ustanovitelj SMC, ki pa po naših informacijah ni deloval usklajeno s Klampferjevo. Zanikal je tudi, da bi nanj izvajali kakršnekoli pritiske, da bi pismo napisal. Njegovo nestrinjanje s povezovanjem v koalicijo, ki bi jo vodil Janša, v vrste SMC prinaša večjo destabilizacijo in pomisleke o vstopu v desnosredinsko koalicijo.
Uradno sicer pritiskov z ene in druge strani pred pogovori v SDS, NSi in Desusu, ki naj bi bili predvidoma danes, ne komentirajo, češ da se »vlado sestavlja za zaprtimi vladi«. Tako tudi za srečanje, na katerega naj bi prinesli vsak svoja vsebinska izhodišča, napovedujejo, da ga ne bodo komentirali.
Pritiski na SMC, ki se pogovarja o vstopu v koalicijo Janeza Janše in hkrati tudi o skupnem nastopu z LMŠ na predčasnih volitvah, se torej stopnjujejo. Vroče postaja tudi na osi med Janezom Janšo in Marjanom Šarcem, od katerega prvak SDS zahteva preklic izjav o razlogih, zaradi katerih z njim ni pripravljen sodelovati. In ker je Šarec napovedal, da svojih izjav ne bo preklical, je mogoče, da ga bo v kratkem doletela odškodninska tožba zaradi krnjenja ugleda SDS.
Manjšinca ne bosta prispevala odločilnega glasu
Sta se pa že dan pred drugimi s prvakom SDS prejšnji teden sestala oba manjšinska poslanca, ki sta s pogovori zadovoljna. Ob morebitni sestavi koalicije pod vodstvom Janeza Janše bosta predvidoma podpisala dogovor o sodelovanju, ki bi ga po besedah poslanca italijanske narodne skupnosti Felice Žiža glede na tistega, ki sta ga podpisala s koalicijo Marjana Šarca, lahko še nekoliko nadgradili. Je pa Žiža poudaril, da si ne želita biti jeziček na tehtnici pri sestavi nove koalicije oziroma izvolitvi predsednika vlade, s čimer naj bi se strinjal tudi Janša.
Si pa v SMC še vedno puščajo odprta vrata tudi za sodelovanje z LMŠ. Včeraj so tako le prevzeli predlog dogovora o skupnem nastopu na volitvah, kjer pa osnovni pogoj ostaja zaveza, da tudi po volitvah ne bodo sodelovali s SDS.
Volilna zakonodaja še ob glas podpore?
Predlog zakona o volitvah v državni zbor, ki bi uveljavil prednostni glas, bi lahko ostal še brez enega poslanskega glasu. Kot nam je potrdilo več sogovornikov, naj bi se namreč znotraj madžarske narodne skupnosti, ki jo zastopa Ferenc Horváth, pojavili resni pomisleki. A končne odločitve še naj ne bi sprejeli. Horváth za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža v imenu svojega kolega ni želel govoriti, nam je pa povedal, da sam spremembe podpira in ima zanje že od oktobra lani soglasje italijanske narodne skupnosti. Ob morebitnem uradnem umiku glasu Horvátha – to se včeraj še ni zgodilo – bi imeli predlagatelji le še 58 od potrebnih 60 glasov. V Desusu sicer dopuščajo možnost, da bi si po posvetu s pokrajinskimi odbori še premislili, medtem ko v SDS predvidenim spremembam, s katerimi bi tudi odpravili ugotovljeno neustavnost, ostro nasprotujejo.
Predlog zakona o volitvah v državni zbor, ki bi uveljavil prednostni glas, bi lahko ostal še brez enega poslanskega glasu. Kot nam je potrdilo več sogovornikov, naj bi se namreč znotraj madžarske narodne skupnosti, ki jo zastopa Ferenc Horváth, pojavili resni pomisleki. A končne odločitve še naj ne bi sprejeli. Horváth za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža v imenu svojega kolega ni želel govoriti, nam je pa povedal, da sam spremembe podpira in ima zanje že od oktobra lani soglasje italijanske narodne skupnosti. Ob morebitnem uradnem umiku glasu Horvátha – to se včeraj še ni zgodilo – bi imeli predlagatelji le še 58 od potrebnih 60 glasov. V Desusu sicer dopuščajo možnost, da bi si po posvetu s pokrajinskimi odbori še premislili, medtem ko v SDS predvidenim spremembam, s katerimi bi tudi odpravili ugotovljeno neustavnost, ostro nasprotujejo.