Tiskane izdaje
Kot je na okrogli mizi Avtoprevozniške zbornice o sistemu elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku v Ljubljani povedal Gašperšič, na ministrstvu razmišljajo o uvedbi elektronskega cestninjenja za tovorna vozila ter elektronskih vinjet za osebna vozila, ki bi veljale za prehodno obdobje do uvedbe elektronskega cestninjenja.
Iz naslova vinjet se letno zbere približno 100 milijonov evrov bruto, medtem ko bi bil ob elektronskem cestninjenju osebnih vozil izkupiček večji za kakšnih 50 ali 60 milijonov evrov. Se pa na ministrstvu zavedajo, tako Gašperšič, da bo iz vinjetnega sistema težko preiti v drugačen sistem cestninjenja.
Akcijski načrt predvideva, da bo sistem elektronskega cestninjenja za tovornjake in elektronska vinjeta za osebna vozila zaživel v letu 2012, je pojasnil Gašperšič.
Emil Milan Pintar iz Avtoprevozniške zbornice je poudaril, da se mora vlada pred uvedbo elektronskega sistema odločiti, ali bo šla v satelitski sistem ali v mikrovalno sistem ali pa v hibridni sistem cestninjenja. Ob morebitni uvedbi satelitskega sistema je po njegovih besedah nemogoče v doglednem času tak sistem uvesti tudi za osebna vozila.
Kot pravi Pintar, je pri uvedbi satelitskega sistema cestninjenja treba upoštevati pravne in ekonomske težave. Uvedba takega sistema za osebna vozila namreč sproža vprašanje pravice do zasebnosti, z ekonomskega vidika pa se je treba zavedati, da je način plačevanja cestnine za tovornjake in osebna vozila različen.
Ob morebitni uvedbi mikrovalovnega sistema cestninjenja Pintar ne vidi ovir, da se ta način ne bi model v doglednem času poleg za tovornjake uvesti tudi za osebna vozila. Je pa predvsem ob morebitni uvedbi mikrovalovnega sistema treba izločiti lobije, je poudaril.
"Ministrstvo za promet bo moralo biti pri izbiri sistema zelo previdno, saj bo odločitev o tem ali drugem sistemu dolgoročna," je poudaril Pintar.
Pri uvedbi elektronskega sistema cestninjenja je Pintar opozoril tudi na nujnost ustrezne prilagoditve zakonodaje ter odločitve, kdo in kako gospodari s cestninami. Dars se je po njegovem prepričanju v tej vlogi popolnoma diskvalificiral, zato mu cestnine ne bi smeli zaupati. Kot primer dobre prakse je navedel češki sistem, kjer je pobiranje cestnin prevzela carinska uprava. Tak model bi bil po Pintarjevih ocenah primeren tudi v Sloveniji.
Pintar je izpostavil tudi problematiko cene sistema cestninjenja, ki v Sloveniji trenutno predstavlja 30- do 35-odstotni strošek, medtem ko je strošek denimo na Češkem le 20-odstoten.
