Načrti za (elitno) stanovanjsko sosesko na Viču račun brez krčmarja?

Del soseske bi bil le nekaj metrov oddaljen od zelo prometne Jamove ceste, drugi pa od skladišč nekdanjega Tovila.

Objavljeno
08. junij 2011 10.54
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Po najnovejši različici projekta Urbana oaza nameravajo zasebni investitorji na 2,35 hektara velikem območju med Jamovo cesto in nekdanjo tovarno Tovil na obeh straneh Gradaščice zgraditi približno dvesto stanovanj.

Ob Jamovi naj bi bila dva med seboj povezana bloka s 50 stanovanji, vzporedno s Tovilovimi skladišči, ki so zdaj v rokah več zasebnih podjetij, pa meandrast blok s 150 stanovanji in dvooddelčnim vrtcem. Med obema bi bil še velik javni park z igrišči, kolesarsko stezo in pešpotjo. V obeh garažah naj bi bilo 672 parkirnih prostorov, zunaj pa še 14.

»Osnutek za pridobivanje smernic« za občinski podrobni prostorski načrt za omenjeno območje pripravlja arhitekturni biro Šabec Kalan Šabec arhitekti, njegova pobudnika pa sta zasebni družbi Velinvestment, investicijsko gradbeno podjetje, in Nipl, trgovanje z nepremičninami. Čeprav v gradivu za načrtovano stanovanjsko zazidavo piše, da so ga izdelali februarja letos, ko še ni bil sprejet novi občinski prostorski načrt MOL, pa so pripravljavci in investitorji z lastniki iz Liechtensteina očitno že dobro vedeli, da bo nekdanji rezervat za širjenje gospodarske cone Tovila prekvalificiran v stanovanjsko območje (kar se je potem zgodilo julija lani).

Navedeno dokazujejo tudi številne podrobnosti po posameznih prostorskih enotah. Tako med drugim za bloka ob Jamovi, ki naj bi imela po štiri kleti, pritličje, tri nadstropja in teraso, že zelo natančno navajajo, da naj bi imela podzemna garaža kar 15.100 kvadratnih metrov površine, v njej pa da bi bilo prostora za 333 avtomobilov. Pri tem bi zagotovili tudi nadomestne garažne prostore (200) za lastnike zdajšnjih zidanih garaž in poslovnih prostorov, ki bi jih morali pred gradnjo bloka podreti. Uvoz vanjo predvidevajo z Jamove ceste, in sicer na severovzhodnem delu območja. Bloka naj bi imela skupaj 6850 kvadratnih metrov bruto tlorisnih površin, od tega 5205 kvadratnih metrov stanovanjskih (preostanek bi bile terase, balkoni in prostori z javnim programom).

Najprej bi podrli 
objekte in drevesa

Na zapuščenem območju, kjer so nekdaj stali objekti tovarnarja Vojnovića in kasneje Tovila, pa bi najprej odstranili vse napol podrte objekte in več deset dreves, ki so se tam nenadzorovano razrasla v desetletjih. Na njihovem mestu naj bi stal približno 150 metrov dolg kačast objekt z dvema kletema, pritličjem, štirimi nadstropji in teraso. Veleblok na treh podstavkih bi imel kar 19.500 kvadratnih metrov bruto tlorisnih površin (od tega 16.125 stanovanjskih), v njegovem sklopu pa bi bilo še nekaj javnega programa in dvooddelčni vrtec. V 14.200 kvadratnih metrov veliko podzemno garažo je predviden uvoz in izvoz s Koprske ulice.

Med opisanimi bloki bi bil velik javni park, pri čemer bi jih čez razširjeno strugo Gradaščice na sredini območja povezoval most, na vzhodnem in zahodnem delu pa novi brvi. Na obeh rečnih bregovih bi bilo nekaj ploščadi, park bi imel še kolesarsko pot, pešpot, otroško igrišče z igrali...

Sodba je še 
v postopku revizije

Ali bo najnovejši predlog pozidave (prej je bil govor o 150 in 300 stanovanjih) račun brez krčmarja, bo jasno takoj, ko bodo njegovi načrtovalci in investitorji javno predstavili osnutek OPPN za to območje. Takrat se bodo vanj zagotovo, najverjetneje kot nasprotniki, vključili podjetniki iz sosednjega Tovila (eden od njih ima v njem celo manjšo parcelo s cisterno za lahko kurilno olje), lastniki garaž ob Jamovi, pa tudi stanovalci iz Koprske ulice, ki naj bi postala ena bolj prometnih zaradi načrtovanega uvoza in izvoza v blok pri Tovilu po »njihovi« ulici. Ne pozabiti ne gre niti na naravovarstvenike, stranko Zelenih (oboji zaradi teženj po sekanju gozda) in dediče Antona Justina, ki je bil še pred drugo svetovno vojno družabnik v podjetju Vojnović & Cie. Ti se namreč z dediči po Tomu Vojnoviću še vedno tožarijo za premoženje, ki je pripadlo le Vojnovićem (medtem že prodano omenjenima investitorjema), Justinovim potomcem pa niso priznali statusa strank v denacionalizacijskem postopku oziroma jim zaradi zastaranja ne priznajo pravice do neizplačanega dela premoženja.

Sodba višjega sodišča iz leta 2008, ki ni v prid Justinovim potomcem, je namreč še vedno v postopku revizije zaradi domnevno zmotne uporabe materialnega prava. Da o desetinah milijonov evrov, potrebnih za zidavo blokov, niti ne govorimo.