Načrtovanje Vrbinske ceste spet na začetku

Za krški del prometnice bo uredba verjetno sprejeta poleti, zapleta pa se v Brežicah, kjer je država odstopila od starega predloga trase in bo pripravila novega.

Objavljeno
25. februar 2015 12.12
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje

Brežice – Leto in pol po javni obravnavi osnutka prostorskega načrta za novo cesto med Brežicami in Krškim je država odstopila od predlagane trase. V Ljubljani so se odločili, da bo cesta vodila do Brežic po severni strani železniške proge, in ne po južni, kot je bilo načrtovano leta 2013.

Kje natančno bo v brežiški občini potekala trasa vrbinske ceste, ki se bo začela pri Neku, ni znano. Iz prejšnji teden objavljenih odgovorov države na leta 2013 podane pripombe na južno različico, od katere je država medtem že odstopila, je razvidno le, da naj bi prometnica iz južne strani železnice zavila na severno stran med Pesjem in Gornjim Lenartom.

Tudi če bi sledila železniškemu koridorju, prikazanemu na grafiki, bi vrbinska cesta v nadaljevanju do končne točke – navezave na vzhodno obvoznico Brežic – potekala mimo dvorišč hiš v Gornjem Lenartu.

»S premikom trase na sever se pojavlja toliko novih nerešenih vprašanj, da se do nakazane rešitve še ne moremo opredeliti,« pravi Katja Pongračič z brežiške občine. Stari predlog je bil upoštevan v DPN za HE Brežice in občinskem prostorskem načrtu. Pri pripravi novega bodo načrtovalci morali upoštevati biološko pestrost bajerja, vodne vire, zaščiteno Treppovo vilo in industrijski železniški tir iz poslovne cone.

Vmesni predlog iniciative

V praksi to pomeni, da se država v brežiškem delu vrbinske ceste vrača skoraj na začetek. Kdaj bo po letu 2013 nova javna obravnava osnutka državnega prostorskega načrta (DPN), ki je v pripravi od leta 2006, na direkciji za infrastrukturo ne vedo: »Strokovne podlage za novo različico trase še niso naročene, ker za to ni finančnih sredstev.« Premik trase na sever po Pesjem je predlagan zaradi manjših stroškov investicije (leta 2013 omenjenih 42 milijonov evrov), manjše zasedenosti kmetijskih zemljišč, ukinjanja nivojskih železniških prehodov in združevanja železniškega koridorja s cestnim. Državnemu predlogu južne trase (delitev Šentlenarta na dva dela) je pred letom in pol nasprotovala civilna iniciativa, ki je poleti 2013 pripravila lasten predlog trase: vrbinska cesta bi do Brežic prišla južno od železnice, pred Šentlenartom pa bi zavila proti severu. »Menimo, da je naš predlog najustreznejši, saj nobenega naselja ne seka na dva dela,« pravi predstavnik civilne iniciative Boris Papac iz Šentlenarta: »Nov predlog države bi po nepotrebnem obremenil Gornji Lenart.«

Poseben DPN za krški del

Zaradi zapleta bo prostorski načrt za vrbinsko cesto razdeljen na dva dela. S sprejetjem DPN za del trase v krški občini – na direkciji uredbo vlade pričakujejo v prvi polovici tega leta – bodo predvidene prometne ureditve lahko uskladili z načrti za odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. »Na občini na predlagano traso, če bo urejena protihrupna zaščita v Pesjem, nimamo pripomb,« pravi krški župan Miran Stanko.

Država je zavrnila predlog krajanov Spodnjega Starega Gradu, da bi vrbinska cesta potekala po južnem, in ne njim bližjem severnem robu komunalnega odlagališča (od vasi je oddaljeno 160 metrov).