Tiskane izdaje
Škofljica – Prebivalci škofljiške in iške občine ter ljubljanske četrtne skupnosti Polje protestirajo proti gradnji dvosistemskega 400-kilovoltnega (kV) daljnovoda Beričevo–Divača. V civilni iniciativi (CI) Elesovi nameri nasprotujejo, saj bi bilo samo v naselju Lavrica pod žicami najmanj 16 stanovanjskih hiš.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pripravlja državni prostorski načrt (DPN) za prehod iz 220 kV omrežja na 400 kV od Beričevega do Divače. V postopku priprave DPN bodo proučili dve možni trasi: severno in južno. Če bodo določili kot najbolj primerno severno traso, potem bodo sedanjii 220 kV daljnovod nadomestili z močnejšim. V primeru, da se bo kot bolj primerna izkazala južna trasa, pa nameravajo poleg sedanjega 400 kV daljnovoda postaviti še 2 x 400 kV.
Proti tudi na severni trasi
Škofljiški občinski svetniki so že sprejeli sklep o nasprotovanju južni trasi, saj bi »zelo posegla v kakovost življenja njihovih občanov in degradirala naravno okolje, medtem ko je po severni strani trasa že vzpostavljena in bi lahko sedanji daljnovod samo nadgradili«. V občini Ig popolnoma podpirajo sklep svetnikov iz njihove sosednje občine. »Če zaradi metuljčka okrčka ni mogoče zgraditi škofljiške obvoznice, potem je popolnoma logično, da ni mogoče postaviti niti daljnovoda,« je za Delo povedal župan iške občine Janez Cimperman.
Proti severni trasi daljnovoda pa so se izrekli prebivalci ljubljanske četrtne skupnosti Šentvid. Opozarjajo na bližino vrtca in šole, škodljivost magnetnega sevanja in na razvrednotenje njihovih nepremičnin. Direktor Elesa Aleksander Mervar je za Delo povedal: »Ne glede na izbrano različico trase, daljnovod nikjer ne bo speljan čez hiše. V vsakem primeru bodo spoštovane tehnične in zakonsko določene oddaljenosti od stanovanjskih objektov.«
Prebivalci so nezaupljivi
V družbi Eles pravijo, da sta bili obe različici tras izbrani na podlagi načel prostorskega načrtovanja ter da bodo ustreznejšo traso še optimizirali, s čimer nameravajo zmanjšati vpliv na okolje v največji mogoči meri. Toda temu krajani naselja Sela v škofljiški občini ne verjamejo, saj je nekaterim visokonapetostni daljnovod, ki so ga postavili v 70. letih prejšnjega stoletja, speljan prav čez njihove hiše ali pa se nahaja v njihovi neposredni bližini. Med njimi je tudi hiša Anice Ahčin, ki pravi, da je takrat nihče ni nič vprašal. Spominja se, da so krajani imeli precej težav pri spremljanju radijskega in televizijskega programa. Ker ima dve njivi pod daljnovodom, jih ne obdeluje, saj iz žic prihaja hrup, ki je zelo moteč. »Še enega daljnovoda ne bomo dovolili postaviti. Mož je hud srčni bolnik,« pravi Ahčinova.
Eles ni za vkop
Peticijo je do včeraj podpisalo 1200 ljudi. Predsednik CI – Proti južni trasi daljnovoda – Iztok Petrič je za Delo povedal, da se v bližini predvidene trase nahajajo vzgojno-izobraževalni objekti in cela naselja. Naselje Podgrad je že zdaj prepleteno z daljnovodi. »Zavzemamo se za sistemsko rešitev, s čimer bi prepovedali postavljati daljnovode skozi naselja in v njihovo neposredno bližino. Zato naj investitor pripravi študijo trase, ki bo vsaj 800 metrov oddaljena od stanovanjskih objektov,« je povedal Petrič in dodal, da je proti južni trasi napisanih več dokumentov, med drugim Resolucija o nacionalnem energetskem programu in Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki med drugim zahtevata koriščenje sedanjih infrastrukturnih tras. V primeru izbora južne trase bi bilo treba ob sedanjem daljnovodu zgraditi popolnoma novo traso, kar pomeni degradacijo okolja na približno sto metrov širokem pasu ter gradnjo dostopnih poti. Petrič pravi, da bi bila ogrožena arheološka najdišča, da 80 odstotkov trase poteka po Naturi 2000, ter da bi bilo treba izseliti iz njihovih domov številne družine. Strategija prostorskega razvoja Slovenije določa, da je na pozidanih območjih oziroma na območjih stanovanjskih gradenj treba dati prednost vkopani izvedbi, o čemer pa se Eles, zaradi dražje izvedbe, sploh noče pogovarjati, pravijo člani CI.
