Tiskane izdaje
Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v torkovi številki Uradnega lista RS objavilo odredbo, s katero je določilo ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranja pelinolistne ambrozije. Veljati je začela v sredo, imetnikom zemljišč, na katerih raste, pa je naložila, da morajo na svoje stroške odstraniti škodljive rastline. To pomeni, da se je tudi Slovenija pridružila večini evropskih držav, ki so se že odločile, da bodo sistematično uničevale to rastlino, ki sodi med plevele, in ni ne le resen kmetijski (zmanjšuje pridelek), temveč zaradi izjemne alergenosti tudi zdravstveni in okoljski problem, saj se kot invazivna tuja vrsta hitro širi.
Naša država se bo bojevala proti štirim vrstam ambrozije: pelinolistni, trikrpi, obmorski in trajni, vsak lastnik zemljišča pa je dolžan izvesti dva ukrepa. Najprej mora odstraniti škodljive rastline s koreninami vred (ročno puljenje) ali odstraniti njihov nadzemni del tako, da se v rastni dobi ne obraste več. Nato mora redno opazovati svoja zemljišča v rastni dobi ambrozije vse do konca septembra.
Ker gre za ljudem večinoma malo ali slabo poznano enoletno rastlino (plevel), so v uredbi zapisali, da si podrobnosti o njej lahko preberejo na spletni strani Fitosanitarne uprave RS (http://www.furs.si/). Tam so objavili tudi zloženko in navodila za zatiranje in preprečevanje širjenja pelinolistne ambrozije.
Pelinolistna ambrozija je ena najbolj alergenih rastlin, v Evropo je prišla iz Severne Amerike na začetku 19. stoletja, v nekdanji Jugoslaviji so jo prvič opazili med drugo svetovno vojno. Danes je najbolj razširjena v Vzhodni Evropi, pojavlja pa se tudi v Zahodni. Poznanih je že vsaj 20 vrst, najbolj pa je razširjena pelinolistna ali kratka ambrozija. Gre za enoletnico, ki glede na rastne pogoje zraste do poldrugega metra. Steblo je pokončno, razvejeno in poraslo z gostimi dlačicami, listi so deljeni in prav tako odlakani, cvetovi pa so v obliki grozdastega socvetja na vrhu stebla in stranskih vej. Cveti od konca julija do konca septembra, odvisno od vremenskih razmer. Vlogo opraševalca opravlja veter. Ena rastlina lahko naredi od 60.000 do več milijonov semen. Količina pelodnih zrn je odvisna od vremenskih razmer - največ jih je v suhih letih, veter pa jih lahko raznese tudi na razdaljo večjo od 100 kilometrov. Seme ostane kalivo v tleh tudi do 30 let, hitrost širjenja rastline pa je od šest do 20 kilometrov na leto.
Problem zlasti na nekmetijskih površinah
Najnovejša odredba letos še ne bo učinkovita, saj je rastlina že začela cveteti in bodo vsi ukrepi večinoma prepozni. Državni in občinski uradniki so namreč večinoma na dopustu, tako da bodo denar za ukrepe, izvajalci in nadzorniki pripravljeni šele prihodnje leto. Letos se tudi še ni bati sankcij zoper kršitelje odredbe, saj je država z njo šele pridobila pravno podlago za izdajo glob.
Ambrozija je sicer pri nas predvsem problem nekmetijskih površin. Kmetje jo bolj ali manj učinkovito uničujejo s pripravki za zatiranje plevelov (v kmetijski pridelavi v osrednjem delu Evrope povzroča večje izgube v pridelavi sončnic, koruze, sladkorne pese, soje in žit, izguba pridelka pa lahko doseže do 70 odstotkov), nihče pa je učinkovito ne zatira na večinoma zapuščenih in neobdelanih površinah. Zato ni čudno, da jo je največ mogoče videti ob robovih cest, železniških progah, gradbiščih, deponijah, ob bregovih rek in potokov, na zelenicah ... Večje potencialno žarišče ambrozije so tudi zapuščene njive in travniki.
Da bo boj z ambrozijo uspešen, je treba uničiti rastline pred cvetenjem, torej pred avgustom. Na vrtovih jih uničujemo z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov.
V tujini že visoke kazni
Medtem ko se mi šele pripravljamo na boj z nadležno ambrozijo, so v sosednjih državah izvedli že več akcij. Na Hrvaškem, kjer se je v zadnjih desetih letih koncentracija njenega peloda povečala za desetkrat (po hrvaških podatkih je Zagrebška županija v coni z največjo koncentracijo pelodnih zrn v Evropi), so tako uvedli projekt njenega uničevanja v Zagrebu, Osijeku in Varaždinu. V Zagrebu ne delijo le letakov, temveč so ambrozijo dolžni uničevati tako posamezniki kot pravne osebe. Kdor ne spoštuje uredbe, mu grozi kazen od 200 do 1200 kun (do 170 evrov).
V severni Italiji je kazen za neodstranitev ambrozije 400 evrov. V Kanadi je uničevanje ambrozije na vrtovih zakonska obveza. Izvajanje nadzirajo celo poštarji, ki javljajo policiji, kdo je ne izvaja. Kazni lahko tudi presežejo 1000 kanadskih dolarjev. Na Madžarskem so začeli kampanjo proti ambroziji že pred nekaj leti. Organizirali so tekmovanja za otroke, na katerih je tisti, ki je je nabral največ, dobil nagrado. Razdelili so tudi več tisoč zgibank in slik z ambrozijo.
Iz tiskanega Dela
