Nad Radljami popravljajo grajske ruševine

Radlje ob Dravi – S pomočjo evropskih sredstev bodo v Radljah obnovili ostanke starega gradu na Kamnu ali marenberškega gradu, na platoju nad Radljami pa uredili tudi manjši prostor za kulturne prireditve.

Občina Radlje ob Dravi se je s projektom obnove razvalin starega gradu nad Radljami, ki ga imenujejo tudi grad na Kamnu, prijavila na razpis ministrstva za kmetijstvo in okolje za varovanje kulturne dediščine na podeželju. Gre za ostanke gradu, v katerem je v 13. stoletju prebival eden pomembnejših Radeljčanov, Siegfried Marenberški, najznamenitejši marenberški vitez. Z materjo Giselo sta ustanovila tudi bližnji dominikanski samostan.

Projekt ureditve ostankov nekoč mogočne utrdbe je umeščen tudi v občinsko razvojno strategijo, saj gre po besedah župana Alana Bukovnika za turistično pomemben in prepoznaven objekt, z njegovo ureditvijo pa tudi ohranjajo in obnavljajo kulturno dediščino, saj gre za kulturni spomenik lokalnega pomena. Obnove razvalin so se lotili tudi iz varnostnih razlogov, saj je iz dotrajanih ostankov gradu po strmem pobočju večkrat zgrmelo kamenje in ogrožalo stanovalce hiš pod njim.

Leseni mostovž čez jarek

Z obnovo bodo na vrhu hriba dobili tudi manjši prireditveni prostor, kjer bo prostora za nekaj deset obiskovalcev, razvalinam pa nameravajo dodati nove vsebine z manjšimi kulturnimi prireditvami in povezavo z muzejem. Ponovno bodo postavili tudi 15-metrski leseni mostovž, ki je nekoč prečkal globok obrambni jarek okoli gradu. Prenova je vredna 78.000 evrov, dobrih 40.000 evrov bo evropskih sredstev, preostanek bo zagotovila občina.

Srednjeveška črna gradnja

Marenberški grad, ki se omenja tudi z imenom Kamen (Stein) je njegov graditelj Albert Trušenjaški - Marenberški v 13. stoletju pozidal na tuji, šentpavelski zemlji brez dovoljenja lastnikov. Njegov sin Siegfried Marenberški ga je zato leta 1251 vrnil šentpavelskemu samostanu in si ga dal od njih podeliti v najem. Tako se je v času brezvladja nameraval zavarovati pred sovražniki, morda tudi pred bližnjimi sosedi z dravograjskega gradu. Tri leta pozneje so grad oblegali Ogri, a ga niso mogli zavzeti. Pregnal jih je češki kralj Otokar, ki je dal Siegfrieda prijeti, prepeljati v Prago in leta 1271 usmrtiti. Siegfried ni imel bratov in ne potomcev, zato so grad podedovali drugi sorodniki.

Marenberški grad je večkrat pogorel, nazadnje 19. maja 1697, ko je vanj udarila strela. Od takrat grad propada.