Tiskane izdaje
Brežice - Vizija Gen energije predvideva, kot pravi Martin Novšak, da se po dokončanju HE Brežice leta 2018 prične izgradnja hidroelektrarn na srednji Savi. Ali zadnja predvidena HE na spodnji Savi pri Mokricah ne bo zgrajena oziroma bo začetek gradnje, predviden za leto 2016, prestavljen za več let?
Vprašanje smo prvemu človeku drugega energetskega stebra, ki ima v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HeSS) večinski delež, postavili takoj zatem, ko je prejšnji teden na druženju z novinarji omenil vizijo: »Pri projektu Mokrice moramo preučiti vire financiranja ne samo na infrastrukturnem, temveč tudi na energetskem delu. O investiciji bomo odločali, ko bomo imeli na mizi evalvacije.«
Novšak dodatnih vprašanj Dela ni želel komentirati. Njegove besede so sprožile preplah v brežiški občini, saj od spodnjesavske verige oziroma HE Mokrice pričakujejo predvsem ureditev protipoplavne zaščite ob Krki (Krška vas in Velike Malence) in Savi (Loče, Mihalovec, Rigonce, dotrajan nasip pred Termami Čatež).
»Brez dokončanja verige ni sinergijskih učinkov, poplavne varnosti, namakanja in ostalega, kar je bilo z lokalno skupnostjo dogovorjeno. Zato smo gradnjo tudi podprli. Upam, da bo ta dogovor spoštovan,« je dejal brežiški župan Ivan Molan. Ta je od Novšaka dobil delna zagotovila o gradnji HE Mokrice: »Ni pomislekov, da energetika ne bi dokončala verige. Vprašanje pa je, kdaj bo sposobna ta projekt financirati. Tako mi je bilo rečeno. Upam, da res ne razmišljajo v smeri, da se verige ne dokonča.«
Tudi ostali akterji previdni
Na vprašanje, kam naj bi energetika in država po HE Brežice usmerili sredstva, so bili brez konkretnega odgovora tudi ostali ključni akterji.
Na HSE se zavzemajo za »izgradnjo celotne verige na Savi od Most do Mokric na ekoloških in ekonomskih osnovah. Vse že obstoječe ter načrtovane hidroelektrarne od Medvod navzdol so koncipirane na sklenjeno verigo in bodo le tako optimalno obratovale.«
Mokriška akumulacija naj bi tako omogočala proizvodnjo srednjesavskih hidroelektrarn ob vršnih cenah elektrike in s tem višje dobičke, brez srednjesavske verige pa bi bila predimenzionirana (usoda sedmih od desetih najvišje ležečih HE med Ljubljano in Zidanim mostom zaradi Nature 2000 ni znana).
Direktor HeSS Bogdan Barbič je dejal, da je želen začetek gradnje HE Mokrice predviden za junij 2016, ne izključuje niti sočasne gradnje na spodnji in srednji Savi: »Ključni cilj je končati mokriško elektrarno do leta 2020, s čimer bi se Slovenija približala zavezi glede proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.«
Na direktoratu za energijo pri infrastrukturnem ministrstvu o možnosti sočasne gradnje v Posavju in Zasavju govorijo kot o »zelo privlačni ideji« z vidika OVE. Sprašujejo pa se, ali bosta energetika in država sposobni tako velikega finančnega zalogaja: »Najprej je predvideno končanje verige na spodnji Savi, a ključno vlogo pri tem bo moral imeti tudi koncesionar (družba HeSS).«
Mokrice dražje od Suhadola
Ob že omenjenih sinergijskih učinkih si dokončanja vseh elektrarn želi tudi slovensko gospodarstvo, ki z izjemo generatorja lahko zgradi in opremi vse slovenske HE. Gledano ozko z ekonomskega vidika energetike pa v prid projektu v Zasavju govori dejstvo, da je gradnja v kanjonu nad Zidanim mostom cenejša kot postavitev elektrarne na ravnini Krško-brežiškega polja. Hkrati je v primerjavi s HE Brežice vodni padec pri Mokricah bistveno nižji, 7,47 proti 11 metrov, posledično pa je nižja tudi predvidena proizvodnja HE Mokrice (128 proti 161 GWh).
Vse v nadaljevanju zapisane ocene vrednosti investicij energetika revidira in bodo predvidoma nižje. A gradnje katere koli izmed treh od desetih najnižje ležečih HE na srednji Savi (Renke, Trbovlje, Suhadol) bo verjetno ostala cenejša od predvidoma 190-milijonske HE Mokrice. Za HE Suhadol bi po sedanjih ocenah bilo potrebno zagotoviti 131 milijonov evrov, proizvedla bo 13 odstotkov več električne energije od mokriške (145 GWh). Odločitev, ali bi najprej gradili Suhadol ali Renke (123 milijonov evrov, 115 GWh), še ni sprejeta.
S poslovnega vidika je pomemben tudi podatek, da se s HE Mokrice zaključuje 0,9-milijardna investicija, začeta leta 2002, z začetkom gradnje HE Suhadol pa bi hidroenergetika in ostala operativa zagnali in si zagotovili 1,3-milijardni projekt za naslednji dve desetletji.
Številne ovire za srednjo Savo
V podjetju za srednjo Savo v mirovanju Sresa ima HSE 60-, SEL 30- in Gen energija 10-odstotni delež. Pogovori o povečanju deleža skupine Gen energija s sedanjih 40 odstotkov že potekajo, pogajanj v Krškem ne komentirajo. Ali bo HeSS vključen kot četrti družbenik (»Vsekakor bomo tako ali drugače zraven,« pravi Barbič), uradno še ni znano.
Ravno številne neznanke, vezane na srednjo Savo, so tudi največja ovira za začetek gradnje verige leta 2018. Koncesijska pogodba, ki jo napovedujejo že desetletje, še ni niti pripravljena. Lansko verzijo je, pravijo na MOP-u, koncesionar (HSE bo vodne pravice prenesel na Sreso) zavrnil, ker naj bi večino stroškov krila energetika. Finančna konstrukcija iz spodnje Save, ko bo država za neenergetsko infrastrukturo odštela polovico 0,9-milijardne investicije, se je namreč izkazala za neprimerno zaradi prevelike obremenitve vodnega sklada. HE Krško, Brežice in Mokrice zato zamujajo za terminskimi načrti.
Kljub poldrugemu letu od sklepa vlade o izdelavi enotnega državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Renke, Trbovlje in Suhadol pogodbe z izdelovalci strokovnih podlag še niso niti podpisane. Ko bodo, bodo DPN pripravljali več let, vsaj dodatno leto bodo potrebovali za pridobitev gradbenega dovoljenja, še prej pa bo treba investicijo tudi finančno zapreti.
Prostorski načrt za HE Mokrice je bil medtem sprejet avgusta 2013. Do konca meseca bo izdelan elaborat o presoji vplivov na okolje, ki bo priložen vlogi za izdajo okoljevarstvenega soglasja Slovenije in Hrvaške. Brez zapletov bo dokumentacija nared sredi 2016, največja težava pa ostajajo finance za državni del investicije. »Postopek zapiranja finančne konstrukcije za HE Mokrice še ni bil začet, finančni viri še niso določeni,« pravijo na MOP.
