Nadzor bi pomenil zlorabo tega instituta

Vrhovno državno tožilstvo je vladi na njen poziv, naj se izreče glede pravosodnega nadzora na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, odgovorilo, da bi bil takšen nadzor nezakonit.

Objavljeno
18. september 2009 16.50
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana - Odločba o uvedbi izrednega pravosodnega nadzora nad poslovanjem ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki jo je minister za pravosodje Aleš Zalar izdal 2. septembra, je formalno in vsebinsko tako pomanjkljiva, da pomeni nezakonit in nedovoljen poseg v samostojnost in neodvisnost tožilstva. Izrek odločbe je povsem splošen, nedoločen in nejasen, zato omogoča zlorabo instituta nadzora ter samovoljno in arbitrarno ravnanje ministrstva. Pri tem je povsem nepomembno, ali tožilstvo uvrščamo v pravosodno ali izvršno vejo oblasti. Pomembno je, da slednja ne posega v delo tožilstva. Zato od ministra pričakujemo, da bo takšen položaj tožilstva zaščitil.

Tako bi lahko strnili izjave generalne državne tožilke Barbare Brezigar in vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale, ki sta na novinarski konferenci v navzočnosti vrhovnih tožilcev Mirka Vrtačnika in Sanje Javor Pajenk pojasnila, kakšno mnenje je tožilstvo poslalo vladi. Ta je od Brezigarjeve zahtevala, da se opredeli do ravnanja ministra, ki je nadzor odredil, in vodje ljubljanskega tožilstva Tamare Gregorčič, ki ga je zavrnila.

Aleš Butala je pri ponazoritvi razlogov, zakaj vrh tožilstva podpira odločitev Tamare Gregorčič, povedal: »Ministrstvo lahko pogleda v vsak spis, v vsako listino in v vsak dokument na okrožnem državnem tožilstvu. Odpre lahko vsak vpisnik in pogleda kar koli, kar je v njih. Odpre lahko vsak predal, omare in vstopi v vse prostore tožilstva. Vse to lahko počne časovno neomejeno in za katero koli obdobje dela državnega tožilstva. To pomeni, tako kot je zapisano v odločbi, nadzor brez omejitev,« je dejal. Tudi sicer je po zakonu izredni nenapovedani nadzor na tožilstvu po njegovem dopusten le, če je nujno potreben zaradi domnevne hujše nepravilnosti, minister pa v odločbi ni navedel nobenih dejstev in okoliščin, ki bi nakazovali, da bi za takšne hujše nepravilnosti šlo.

Barbara Brezigar je poudarila, da ministrstvu ne odreka pravice do nadzora in da ni nobenega dvoma, da minister to možnost ima. Mora pa biti izpeljan v skladu z zakonom. Izrazila je pričakovanje, da bo vlada njenim argumentom prisluhnila in ne bo odredila nadzora. Kakšne korake tožilstva pa lahko pričakujemo, če ga bo odredila? »O tem je še prezgodaj govoriti,« je odgovorila generalna državna tožilka.

Pravosodni minister Aleš Zalar je povedal, da z mnenjem generalne državne tožilke še ni seznanjen, za zdaj lahko reče le, da je iz njegove odločbe povsem jasno, kaj želijo pregledati; koliko časa bo pregled trajal, pa je odvisno od tega, kaj bo pokazal. Pojasnil je, da so v odločbi povsem natančno navedeni zakonski členi in členi pravilnika o pravosodnem nadzoru, na katere je ministrstvo nadzor oprlo. Poudaril pa je, da se vlada ne bo odločala na podlagi mnenja Barbare Brezigar, ampak na podlagi odločitve Tamare Gregorčič, ki je v enem stavku (nedovoljen poseg v samostojnost državnega tožilca) nadzor zavrnila, ne da bi pojasnila, zakaj je tako ravnala.

Iz sobotnega Dela.