Tiskane izdaje
Na NPU skladno z letnim načrtom in navodili notranjega ministra Aleša Hojsa trenutno poteka več nadzorov o delu oziroma primerih, ki so jih obravnavali. A nadzor še ni končan, zaradi česar vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič poročila, ki ga mora skupina izdelati v 15 dneh po koncu dela, še ni dobil.
Z generalne policijske uprave so nam odgovorili le, da »nadzor še poteka, na podlagi odločbe v. d. generalnega direktorja policije je rok za dokončanje nadzora 30. oktober, do sredine novembra pa bo pripravljeno poročilo«.
Nekaj načrtovanega, nekaj izbranega
Nadzor nad delom NPU so že lani uvrstili v letni načrt nadzorov, so nam pred časom pojasnili na generalni policijski upravi. Dodali so, da bo vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Andrej Jurič sledil navodilom ministra Hojsa in odredil nadzor še v primerih suma storitve določenih kaznivih dejanj, ki ga je zahteval minister.
Prav to je pri nekaterih strokovnjakih s policijskega področja in na policiji povzročilo največ ogorčenja, češ da ima takšna odločitev izključno politične in nikakor strokovnih interesov. Predvsem zato, ker je Hojs izbral primere, ki jih je treba prevetriti, slišati je bilo tudi opozorila, da je minister prekršil pooblastila. Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč v 4. členu, ki določa usmerjanje policije, preprečuje ministru pristojnosti glede usmerjanja na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, če je primer prevzel pristojni državni tožilec.
Minister očitke zavrača
Hojs je takšne očitke zanikal in vztraja, da je vse skladno z zakonom in pooblastili, ki jih ima. Dodal je, da se v delo specializiranega tožilstva ne bodo vpletali, bodo pa pregledali, ali so kriminalisti NPU tožilstvu dosledno sporočali ugotovitve in ali so v celoti sledili njihovim usmeritvam.
Kot smo poročali, gre pri Hojsovem izboru primerov med drugim za tako imenovano afero z žilnimi opornicami, katere parlamentarno preiskovalno komisijo je vodila poslanka SDS Jelka Godec, primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, kot tudi neuspešen pregon domnevnega pranja denarja prek NLB, čeprav je postopek (kot je to običajno pri večini primerov NPU) usmerjalo specializirano državno tožilstvo, ki je prav tako sklenilo, da ni podlage za kazenski pregon.
