Nadzorniki danes o ukinitvi Kada

Pričakovati je, da bo večinsko stališče do nekaterih rešitev - zlasti glede predvidene ukinitve Kada - negativno.

Objavljeno
22. september 2013 21.22
Maja Grgič, gospodarstvo
Maja Grgič, gospodarstvo

Ljubljana – O predlaganem osnutku novele o Slovenskem državnem holdingu (SDH) naj bi danes razpravljal tudi nadzorni svet Kapitalske družbe (Kad). Pričakovati je, da bo večinsko stališče do nekaterih rešitev – zlasti glede predvidene ukinitve Kada – negativno.

Predlog namreč predvideva, da Kad po ustanovitvi holdinga ne bi bil več samostojna pravna oseba, ampak bi ga pripojili k SDH. Prvi nadzornik Kada in Slovenske odškodninske družbe Samo Lozej meni, da je rešitve prezgodaj komentirati, strinja pa se, da je treba upravljanje državnih naložb poenotiti. A pričakovati je, da se bodo za neukinitev Kada zavzeli vsaj štirje od šestih članov nadzornega sveta: dva predstavnika upokojencev Aldo Ternovec in Ana Bilbija, predstavnik sindikatov Ladislav Rožič in Stane Seničar iz stranke Desus, ki je že izrazila nestrinjanje z ukinitvijo Kada.

"Predlagana novela ni slaba"

»Kad mora ostati in treba je ohraniti namembnost njegovega premoženja. Tak je bil zakon,« pravi Ana Bilbija iz Združenja društev upokojencev Slovenije. Njen kolega Aldo Ternovec je že opozoril, da predlog izničuje zakon o preoblikovanju družbenega premoženja in referendumsko voljo glede deleža v Zavarovalnici Triglav.

Rožič iz svobodnih sindikatov meni, da predlagana novela ni slaba, kar zadeva sama pravila korporativnega upravljanja, nekatere oraganizacijske rešitve pa da so slabše od tistih, ki jih je predlagala Janševa vlada, saj kršijo družbeni dogovor. »Za nas ukinitev Kada ni sprejemljiva,« pravi. Moti ga tudi neopredeljenost postopkov prodaje, način imenovanja nadzornikov holdinga, kjer bo imela glavno besedo vlada, in kršenje dogovora o lastništvu države v energetiki.

Novelo zakona naj bi v prihodnjih dneh usklajevala posebna delovna skupina, v kateri bodo tudi socialni partnerji. Če dogovora ne bo, Rožič napoveduje referendum. Ta je po njegovih besedah mogoč, saj je v zakonu zapisano, da ta nima proračunskih posledic.