Nadzorniki RTV Slovenija odobrili primanjkljaj, izgubi se bodo znova izognili s prodajo delnic

Ljubljana – Nadzorni svet RTV Slovenija je na svoji zadnji seji le potrdil finančni načrt, s katerim je na februarski seji že soglašal programski svet. »To je vsekakor dobra novica,« se veseli generalni direktor Igor Kadunc, ki se je rešil financiranja po dvanajstinah in bo lahko začel z realizacijo programsko-produkcijskega načrta.

Brez izrednih finančnih prihodkov bo imela javna radiotelevizija predvidoma ob 124,7 milijona evrov prihodkih za 5,5 milijona evrov izgube, ki jo bodo po načrtu generalnega direktorja Igorja Kadunca vnovič pokrili s prodajo Eutelsatovih delnic. Približno 3,3 milijona evrov naj bi odpadlo na dodatno povečanje stroškov dela zaradi podpisa sporazuma med vlado in sindikati javnega sektorja, 2,2 milijona evrov pa za investicije v produkcijske sisteme ter za prenove.

Pred sprejemom finančnega načrta za prihodnje leto pa nadzorniki, ki jih vodi Andrej Grah Whatmough, pričakujejo, da bodo v letu 2020 vsi odhodki usklajeni s finančnimi zmožnostmi zavoda, finančni načrt za 2021 pa naj ne bi izkazoval presežka odhodkov nad prihodki iz rednega delovanja. »Če bomo vedeli, da v letu 2020 ne moremo računati na višje prihodke od RTV-prispevka, bomo morali programsko-produkcijski in finančni načrt pripraviti v okviru finančnih možnosti. To pomeni tudi, da bi se morebitni primanjkljaj iz delovanja, če se mu ne bi mogli izogniti, pokril v breme prihodkov preteklih let,« odgovarja Kadunc, ki pa bo moral na zahtevo nadzornikov do konca junija izvesti vse postopke za ureditev potrebnih pogodbenih razmerij s honorarnimi sodelavci in preveriti vse osnove, ki so potrebne za doseg števila zaposlenih, predvidenega v strategiji.

Generalni direktor RTV Slovenija sicer poudarja, da vodstvo RTV Slovenija pričakuje, da bo država v skladu s stališčem ustavnega sodišča zagotovila ustrezno strukturo virov financiranja zavoda. Ustrezno financiranje zavoda bi država po navedbah Kadunca lahko zagotovila bodisi z dvigom RTV-prispevka bodisi s financiranjem iz proračuna. Lahko jih »pusti na cedilu« in čaka, dokler RTVS ne počrpa še zadnjih rezerv, lahko pa sporoči, naj tudi v prihodnjih petih, desetih letih ne računajo na dvig prispevka. V tem primeru bo morala vlada v imenu celotne družbe odgovoriti, kaj pričakuje od javnega servisa RTV oziroma, kot so zapisali: »Na koliko programov naj omeji svoje delovanje.«