Najbolj enotno proti šolninam v visokem šolstvu

V okviru današnje predstavitvene konference ob izidu ekonomskega pregleda OECD za Slovenijo 2011 smo – tako so jo ocenili udeleženci sami – poslušali eno najbolj odkritih razprav o izobraževalnih razvojnih usmeritvah ter o prednostih in slabostih vseh ravni našega izobraževanja.

Objavljeno
18. februar 2011 22.13
Jasna Kontler Salamon, znanost
Jasna Kontler Salamon, znanost
Brdo pri Kranju – Kljub različnim mnenjem o ustreznosti obstoječih razmerij proračunskega financiranja izobraževanja so se vsi razpravljavci – še najmanj minister za šolstvo in šport Igor Lukšič – strinjali, da bi lahko v naši šolski sferi marsikaj izboljšali, od predlaganih ukrepov je bila še najbolj enotno zavrnjena uvedba šolnin v visokem šolstvu. Prof. dr. Stane Pejovnik, rektor Univerze v Ljubljani (UL), je poročilo OECD ocenil kot dobro. Slabo oceno si, po njegovih besedah, zaslužijo predvsem srednje tehniške šole in obstoječi sistem visokošolskega vpisa, ki ni dovolj selektiven. Opozoril je, da je Slovenija edina država OECD, kjer obseg visokega strokovnega šolstva presega obseg univerzitetnega.

Generalni sekretar Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je dejal, da se sicer strinja, da bi morali visokemu šolstvu nameniti več denarja, a da nikakor ne bi smeli denarja vzeti drugim delom šolstva, saj bi to znižalo kakovost življenja. Po njegovih besedah bi moral OECD Sloveniji priporočiti, da poveča delež BDP za izobraževanje na v preteklosti že doseženih več kot šest odstotkov.

V razpravi sta se oglasila tudi profesorja Fakultete za družbene vede UL prof. dr. Marjan Svetličič in prof. dr. Andrej Rus. Svetličič je med drugim dejal, da bi za bolj kakovostno izobraževanje morali zagotoviti predvsem boljše učitelje in jih po finskem zgledu bolje plačati, še zlasti tiste v osnovnem šolstvu, Rusu pa se zdi ključna internacionalizacija študijev, v zvezi s tem je omenil izredno pozitven učinek tujih študentov.

Pri teh razpravah se je večina sicer izognila politiziranju, vendar je razpravo dr. Žiga Turka, nekdanjega ministra za razvoj, ki je podprl stališče OECD ter ministru za šolstvo in šport očital, da je v svojem mandatu prekinil uvajanje drugega tujega jezika v osnovne šole, minister Lukšič nato označil za »prezgodnjo volilno kampanjo«, omenjeni očitek pa je zavrnil, saj bodo, kot je dejal, z omenjeno širitvijo tujih jezikov nadaljevali in nato tuji jezik uvedli še v vrtce.