Tiskane izdaje
Ilirska Bistrica – Jamarska društva Rakek, Železničar in Luka Čeč ter jamarji Inštituta za raziskovanje Krasa so iz šestih jam na matarskem in petrinjskem krasu ter ene pri Stični izvlekli 71 kubičnih metrov nesnage. A to je le kaplja v morju čiščenja onesnaženih kraških jam, kjer pogosto končajo tudi odpadki, ki lahko povzročijo okoljske katastrofe.
Čiščenje jam, ki se je začelo oktobra lani, je del slovensko-hrvaškega projekta varovanja kraškega podzemlja. Med odpadki je bilo največ komunalnih in kosovnih ter karoserij, med bolj nevarnimi pa celo bencinski motorji z ostanki olj, elektronska vezja s težkimi kovinami in polikloniranimi bifenili (PCB), akumulatorji in ostanki kadavrov. Našli so tudi dve topovski granati in človeške kosti. Ker so imeli na voljo le 34.500 evrov, so pred začetkom pregledali in izbrali le tiste jame, ki so jih s tem denarjem in z lastno opremo jamarji prostovoljci lahko očistili.
Pri pregledu jam pred začetkom dela so v postojnsko-pivškem vodozbirnem območju Malni in obalnem Rižana odkrili še najmanj 150 kubičnih metrov odpadkov. Tisti, ki so jih odstranili v okviru projekta, so verjetno iz bližnjih naselij še iz časov, ko ni bilo zagotovljenega odvoza odpadkov, kar je dobro znamenje, je za Delo pojasnil Mitja Prelovšek z Inštituta za raziskovanje Krasa ZRC SAZU: »S tega vidika se je splošno stanje zlasti na Primorskem in Gorenjskem nekoliko izboljšalo, kar pa ne velja za jame na Notranjskem in Kočevskem. Na Kočevskem polju namreč jame v bližini cest še vedno zasipajo z odpadki, inšpekcija pa kljub opozorilom ne ukrepa.«
Onesnaženih ostaja tisoč jam
V zadnjih 15 letih so jamarji očistili več kot 110 jam, predvidevajo pa, da jih je srednje ali zelo onesnaženih kar tisoč. »Če bi čistili tako hitro naprej, bi potrebovali stoletje, in to če, bi jame takoj prenehali onesnaževati. Skrb zbujajoče pa je, da se najbolj onesnaženih sploh še nismo lotili,« je dejal Prelovšek. »Država ne zagotovi denarja podjetjem, ki bi to delo lahko opravila, prostovoljci pa smo poleg vsega še brez podpore okoljskih in drugih inšpektorjev, tako da tudi znani onesnaževalci ostajajo nekaznovani.«
V Socerbski jami, ki je zavarovana zaradi človeških kosti v njej, so te najprej prekrili z dvesto kilogrami salam, še vedno pa vanjo mečejo školjke in ribe. Na zabojčkih je lepo vidno, kdo je uvoznik. »Ko pa to jamarji prijavimo, vsi iščejo razloge, da jim ne bi bilo treba ukrepati,« je opozoril Prelovšek. Največji problem je industrija. V Kočevju je tovarna, ki že leta odmetava kemikalije v jamo, pod njo pa teče potok, ki se izliva v Krko. »To vsi vedo, tudi pristojni, a nihče tovarne ne vpraša, kam so odložili odpadke in ali so jih razgradili, uničili, odpeljali na ustrezno mesto. To je gospodarski kriminal.«
Doslej niso odkrili nikogar
Na vprašanje, koliko prijav o onesnaženju jam so prejeli v zadnjem času, so z inšpektorata za okolje in prostor za Delo odgovorili, da prijave evidentirajo kronološko in ne po področjih dela in da jih je malo. V nobenem primeru niso našli povzročitelja nedovoljenega odlaganja, niso pa pojasnili, koliko odstranitev odpadkov so odredili.
Po načelu subsidiarne odgovornosti je za komunalne odpadke odgovorna občina, za druge pa država. »Če ni mogoče ugotoviti lastnika, pridejo v poštev ukrepi na stroške države kot lastnice jame,« so pojasnili z inšpektorata. »Ne vem, zakaj bi jamo čistili z denarjem davkoplačevalcev, če je inšpekcija obveščena, čigave ribe in školjke so v Socerbski jami. Enako je v kočevskem primeru,« komentira Franci Malečkar iz službe za varstvo jam pri Jamarski zvezi Slovenije.
Znana je tudi jama Golobina pri Palčju, v zaledju postojnsko-pivških virov pitne vode Malni, ki je zaradi 150 kubičnih metrov klavniških odpadkov, kadavrov in drugih komunalnih odpadkov smrtno nevarna za obiskovalce, ki bi vanjo vstopili brez dihalnih aparatov. Ker povzročitelja niso našli, je občina Pivka na pobudo inšpektorice vhod v jamo zavarovala, preprečila dostop in nadaljnje onesnaževanje. Nobeno jamarsko društvo ne bi čistilo te jame, je prepričan Prelovšek. Edina možnost je strojno čiščenje.
Za popis država nima denarja
Jame vse bolj onesnažujejo tudi vode iz čistilnih naprav, na primer divaške, sežanske, bloške. V jami pri Rodiku so menda radioaktivni odpadki, a bolj kot to je pomembno, da tja z venci vsako leto prihajajo »fašisti«. »Onesnaževanje jam ni tako zelo teoretski problem, kot ga jemljejo nekateri, kar kaže, da smo na zastrupitve s PCB iz Krupe že pozabili. Glavni problem je, da imamo zakon o varstvu podzemnih jam, ni pa nobenega nadzora nad izvajanjem,« opozarja Malečkar.
Na pobudo jamarjev za celovit popis onesnaženosti kraških jam med Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino sta vladna služba za lokalno samoupravo ter ministrstvo za okolje in prostor odgovorila, da za to ni predvidenega denarja. Zato so se odločili, da bo pregled 99 jam financiral Znanstveno raziskovalni center SAZU. Radi bi imeli okvirno oceno onesnaženosti vsaj teh jam, izbrali prioritete in nato skupaj z oceno stroškov predlagali tiste za čiščenje.
