Najbolj razgrajajo medvedi, volkovi vse manj

Kočevje – Ker so volkovi na Travni Gori prejšnji teden uplenili še drugo telico, so v odboru za gozdarstvo in lovstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici (KGZS) na Arso naslovil zahtevo za izredni odvzem volkov iz narave. »Koliko volkov in na kakšen način, torej ali jih bodo preselili ali kako drugače onemogočili, da bi lovili v tropu, naj odloči stroka,« pravi Franc Prelesnik, predsednik kočevskega odbora KGZS.

Prelesnik pričakuje, da bo njihova zahteva rešena do konca tedna. Na Kočevsko-Belokranjskem lovsko upravljavskem območju, ki obsega 209.390 hektarov v 14 občinah, so divje živali v petih letih povzročile za milijon evrov škode. »Škode zaradi zavarovanih živalskih vrst in divjadi ni mogoče popolnoma preprečiti,« pravi vodja odseka za lovstvo in divje živali na kočevskem zavodu za gozdove Miran Bartol.

Vsako leto za 200.000 evrov škode

Škodo, ki jo povzročajo divje živali, država deli na škodo, ki jo povzroča divjad na lovnih in nelovnih površinah, in škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali. Na območju, ki sega od Loškega Potoka do Grosuplja in Suhe krajine do Kolpe, divje prostoživeče živali vsako leto naredijo v povprečju za okoli 200.000 evrov škode, ki pa niha po posameznih letih in živalskih vrstah.

Po podatkih zavoda za gozdove je bila na tem območju ocenjena škoda največja v letih 2012 in 2013, ko je presegla petletno povprečje za osem in enajst odstotkov, najmanjša pa leta 2011, ko je bila 18 odstotkov pod petletnim povprečjem.

Večji del ocenjene škode oziroma 62 odstotkov je odpadel na zavarovane živalske vrste – medveda, volka, krokarja, male zveri, ujede –, manjši del škode oziroma 38 odstotkov pa je povzročila divjad, to so divji prašiči, jeleni, tudi lisica, jazbec, kuna, poljski zajec, siva vrana ... »Dolga zima, pozna paša, obrod, odstrel in še vrsta drugih dejavnikov vplivajo na to, koliko škode povzročajo prostoživeče živali,« pravi Bartol.

Vodita medved in divji prašič

Glede na ocenjeno škodo je na prvem mestu naša največja zver, medved, na katerega odpade 30 odstotkov ocenjene škode. »V preteklem petletnem obdobju se je ta delež vsako leto gibal od 18 do 46 odstotkov,« pravi Bartol, ki nihanje povezuje z gozdnim obrodom: »V letih z obiljem gozdnih plodov se škoda, ki jo povzroči medved, zmanjša celo za polovico.« Medvedje čez leto povzročajo škodo na domačih živalih, čebelah, poljščinah in skladiščeni krmi, jeseni pa predvsem na sadnem drevju.Drugo mesto glede ocenjenih škod pripada divjemu prašiču, ki je v zadnjih petih letih povzročil 27 odstotkov ocenjene škode. »Škoda, ki jo naredi divji prašič, se poveča v letih pojava ogrcev majskega in junijskega hrošča, hkrati pa je v tesni povezavi z nihanjem številnosti divjih prašičev,« pravi Bartol. Zaradi divjega prašiča se lahko delež škode razlikuje celo od deset do 62 odstotkov na leto. »Letom, ko je v gozdu veliko hrane, sledijo leta z večjim prirastkom divjega prašiča in višjimi škodami,« pravi sogovornik. Divji prašiči naredijo največ škode na travnih rušah, manjši delež pa na poljščinah, predvsem posevkih koruze.

Škoda po volku upada

Na tretjem mestu je volk, ki je v zadnjih petih letih povzročil 26 odstotkov ocenjene škode. »Volk povzroča škodo samo na domačih živalih, po večini na drobnici, v manjšem obsegu tudi na mladem govedu,« pravi Bartol. V zadnjih petih letih so zabeležili postopno zmanjšanje ocenjene škode, ki jo povzroča volk: leta 2010 je bil njegov delež 38-odstoten, leta 2013 pa samo šestodstoten.

»Razlogi: dolga zima, veliko divjadi v gozdu, ki so bile v slabi kondiciji ali pa so že poginile, pa tudi projekt SloWolf, s katerim so ljudje dobili znanja, kako se zavarovati pred volkovi,« pravi Miran Bartol.

Volkovi letos glede škode ne odstopajo od povprečja, jih bo pa gotovo nekaj več, ker se jih lani ni streljalo, pravi Bartol: »Zato je kakšen volk več in tudi nekaj več škode. Toda v našem prostoru ni pogojev, da ne bi z volkovi gospodarili, saj nima naravnih sovražnikov.« Bartol še dodaja, da škoda, ki jo povzroča volk, nima le finančnih, ampak tudi psihološke učinke.

Srnjad le odstotek škode

Z osmimi odstotki ocenjene škode je v preteklem petletnem obdobju na četrtem mestu navadni jelen. »Večje škode, ki jo povzroča jelenjad, se pojavljajo predvsem v letih z neugodnimi zimami. V teh letih se škodam na poljščinah pridružijo še škode na sadnem drevju in skladiščih krme,« pravi Bartol. V preteklem petletnem obdobju je ocenjena škoda zaradi jelenjadi nihala od treh do enajst odstotkov.

Na vse preostale vrste je odpadlo preostalih devet odstotkov ocenjene škode. Krokar, male zveri in ujede so skupaj  povzročili za šest odstotkov škode, preostale vrste divjadi - lisica, jazbec, kuna, poljski zajec, siva vrana - pa skupaj dva odstotka skupno ocenjene škode. Na srnjad je odpadel en odstotek škode.